Narcisoidnemu newyorškemu bogatašu, ki še nikoli v življenju ni odgovarjal za svoja dejanja, se je po volitvah 3. novembra lani podrl svet. Kot kažejo dogodki 6. januarja, je povsem pripravljen, da za seboj potegne tudi celotno državo. Američani so razdeljeni od samega začetka in za demokracijo je to nekaj normalnega. Kljub vsem delitvam jih je držala skupaj trdna vera v pravno državo, dejstva in pravila. Trump je od začetka sporočal, da obstaja le eno pravilo – to, kar je dobro zanj osebno.
Trump je bil republikancem koristen za znižanje davkov, odpravo regulacij, predvsem pa za imenovanje vrhovnih sodnikov. Zato so spregledali nesramnosti, rušenje zavezništev in norm. Menili so, da bo enkrat pač odšel, dediščina konservativnih vrhovnih sodnikov, ki potrjujejo in razveljavljajo zakone, pa bo trajna. Niti misliti si niso upali, da bo pred odhodom zamajal temelje 245 let stare demokracije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Trump je štiri leta vodil totalno vojno proti medijem, predvsem pa proti dejstvom. Če se večina članov neke družbe ni zmožna sporazumeti o nekih osnovnih stvareh, na primer da je sonce rumeno, trava pa zelena, ta družba nima več osnove za mirno sožitje. Potem pač obvelja resnica tistega, ki ima največji gobec in mu uspe potegniti za seboj največ ubogih na duhu.
Dejstvo je, da je na volitvah zmagal demokrat Joe Biden, kar temelji na tem, da je dobil več glasov Američanov kot Trump. Volilne izide so večkrat potrdili tudi republikanski volilni uradniki, ki so volili Trumpa. Njegovim odvetnikom ni uspelo prepričati niti njegovih sodnikov, da je v trditvah, kot je ta, da je Bidnu pomagal do zmage (pokojni) predsednik Venezuele Hugo Chavez, kaj resnice.
Napad trumpovcev je presenetil kongresno policijo, Trump pa je potem še oviral postavitev nacionalne garde proti nasilnežem, ki so po kongresu kradli, razbijali, pretepali in nekateri celo opravljali veliko potrebo.
Ko so 3. novembra šteli glasove in sproti objavljali rezultate, je Trump najprej vodil, nato pa mu je prednost skopnela in se spremenila v poraz. To je navedel kot dokaz, da je nekaj narobe, in s tem spet pokazal, da mu ni jasno, kako deluje država, ki jo vodi. Republikanci, ki so mu verjeli, da koronavirus ni problem, so večinoma volili na dan volitev osebno. Demokrati, ki so nevarnost vzeli zares, pa po pošti. Volilne komisije so najprej štele glasovnice v živo in na koncu tiste po pošti. To je ves misterij.
Vendar Trump, ki zaradi kazenskih pregonov, civilnih tožb in več kot 400 milijonov dolarjev kmalu zapadlega dolga trepeta pred izgubo oblasti, ne priznava poraza. Vodilni republikanci so mu kot starši razvajenemu najstniku pustili, naj tarna, saj si niso mislili, da bo kaj hudega. Potem so se prvo januarsko sredo boleče zavedeli svoje napake. Nihče bolj kot podpredsednik ZDA Mike Pence, ki ga je Trumpova drhal hotela obesiti, ker na formalnem štetju elektorskih glasov ni mogel kršiti ustave in spremeniti izida volitev. Pence je moral po štirih letih udinjanja Trumpu skupaj s kongresniki bežati v bunker v strahu za lastno življenje.
Trump je usodnega dne privržence naravnost pozval, naj gredo nad kongres. Verjeli so, da se lahko tam kaj res spremeni, čeprav so bile volitve odločene dokončno 14. decembra, ko so svoje glasove oddali elektorji posameznih držav. Napad trumpovcev je presenetil kongresno policijo, Trump pa je potem še oviral postavitev nacionalne garde proti nasilnežem, ki so po kongresu kradli, razbijali, pretepali in nekateri celo opravljali veliko potrebo.
Potem pač obvelja resnica tistega, ki ima največji gobec in mu uspe potegniti za seboj največ ubogih na duhu.
Sedaj se soočajo s posledicami svojih dejanj. Policija jih lovi in zapira, letalske družbe jih dajejo na teroristične sezname in mečejo iz letal, delodajalci pa odpuščajo. Večini še vedno ni jasno, kaj so storili narobe, Trump pa v času, ko mu kongres pripravlja zgodovinsko drugo ustavno obtožbo, spet tarna, da se mu godi največja možna krivica. Še posebej je besen, ker so ga vrgli s twitterja.
Novo nasilje ni niti najmanj izključeno in varnostni ukrepi med Bidnovo prisego za predsednika ZDA bodo ostri tudi za ameriške razmere. Nekateri analitiki ugibajo, ali lahko Trump ob nemirih, ki jih sam izziva, razglasi izredno stanje in skuša ostati na oblasti. Vendar te nevarnosti ni, saj je celoten vojaški vrh že zagotovil, da na vojsko pri takih »trumparijah« ni mogoče računati. Trump bo moral zapustiti položaj, vendar bo njegova dediščina trumpizma živela naprej. Čeprav morda brez njega, saj mu bo kongres skušal zakonsko prepovedati novo predsedniško kandidaturo.