Robotika in digitalizacija sta v kmetijstvu že močno prisotni. Kot je poudaril Jurij Rakun, je uvajanje robotike v kmetijstvu potrebno obravnavati na več ravneh. Veliko elementov robotike z digitalizacijo ima vgrajenih že določena mehanizacija. Med delovnimi stroji je tega največ v traktorjih. Sicer pa robotika – bolje opravljanje določenega dela z roboti ni novost. Najbolj izpolnjena sta robota za molžo in pri nas malo manj poznan stroj za striženje ovac. V Pomurju je že kar nekaj kmetov, ki za molžo uporabljajo robote. Ti so v začetku bili izdelani za opravljanje mehanskih operacij pri molži – čiščenje krav in kravjih vimen pred molžo in samo molžo. V začetku so na robotizacijo molže leteli očitki, da zaradi izgube neposrednega stika z živaljo kmet praktično nima vpogleda v to, kaj se dogaja s čredo. Pri klasični strojni molži ima, oziroma mora imeti neposreden stik z živaljo. Zdaj so roboti programsko tako nadgrajeni, da opravijo sprotno analizo z namolženo količino mleka po živali. S tem kmet dobi dovolj kakovostno informacijo o stanju živali v hlevu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobrovnik najbolj prizadevna lokalna skupnost na dirki po Sloveniji
Organizatorji 30. dirke Po Sloveniji so podelili še nagrado za najbolj prizadevno lokalno skupnost, ki jo je prejel Dobrovnik, nagrada za inovativnost pa je šla v Ljubljano. Posebno priznanje za izjemno podporo in angažiranost je prejela slovenska policija.
Naslednji korak v razvoju robotov, ki mu sledi stroka, je iskanje rešitev za nadomeščanje delavcev v sadjarstvu in zelenjadarstvu. Vse razvitejše države se srečujejo s problemom pomanjkanja delovne sile pri delovno intenzivnih in sezonskih panogah. Robot za obiranje sadja je že v testni fazi, zaključek razvoja in uporabo prototipa za obiranje jagod pa naj bi dobili leta 2023. Mariborska fakulteta se ukvarja z razvojem poljskih robotov. Pri razvoju teh je v evropskem vrhu, kar skupina študentov s profesorji, ki sodeluje pri razvoju poljskih robotov.
Pilotni robot, ki ga nadgrajujejo strojno in programsko uporabljajo za analize na njivah. V perspektivi pa bi razvoj tovrstnih robotov postopoma lahko nadomestil velik del »kemije« v poljedelstvu, saj je primeren za zaznavanje in odstranjevanje plevelov – predvsem pri rastlinah, ki so medvrstno sejane. Raziskovalna skupina mariborske univerze je sodelovala na pobudo italijanskega partnerja pri razvoju robota, ki je že na njivi. Gre za pozitivno zgodbo, ki lahko spremeni logiko pridelave hrane od »kemične k fizični«. So pa problem razvojna sredstva. Na sistemski ravni bi morali najti ustrezne vire za razvoj in proizvodnjo uporabnih poljskih robotov. Po znanju in razvoju smo sodeč po mariborskih rezultatih primerljivi z razvitimi državami EU. Zgodi se nam pa lahko, da bodo našim kmetom ponujala uporabne robote spet tuja podjetja.
