Prebivalcem Pomurja so preživljanje poletnih dni na prostem povsem zagrenili komarji. Ti niso bolj kot v minulih letih namnoženi le na območjih rek, potokov in jezer, ampak domala povsod. Glavni vzrok za množično pojavnost nadležnih insektov so poplave iz začetka tega meseca, čemur pritrjuje tudi Katja Adam, ena vodilnih raziskovalk komarjev pri nas. »Poplavam običajno spomladi in poleti sledi povečano število odraslih komarjev. Velika količina stoječe vode in ustrezne temperature, kakršne trenutno imamo, so povod za porast števila komarjev,« pravi biologinja s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Pojasnila je, da ličinke in bube komarjev živijo v vodi. »Samice komarjev jajčeca odlagajo na več načinov. Nekatere vrste svoja jajčeca odlagajo neposredno na vodno gladino. Če po poplavah ostane stoječa voda, lahko pričakujemo, da bodo na te vodne površine samice komarjev odlagale svoja jajčeca, iz njih se bodo izlegle ličinke, nato bube in nato odrasli komarji.« Nadalje razlaga, da lahko druge vrste jajčeca odlagajo tik ob rob vodne gladine in iz teh jajčec se ličinke izležejo šele, ko jih preplavi voda. Prav tako lahko komarji jajčeca odlagajo v manjše posode z vodo ali na vlažno zemljo vzdolž rek in jezer. »Če so samice komarjev teh vrst pred deževjem že odlagale jajčeca v razne posode, sode z vodo in druge vodne zadrževalnike in jih je ob deževju preplavila voda, se iz njih izležejo ličinke,« pojasnjuje Adamova, ki še dodaja, da je to značilnost invazivnih vrst, tigrastega, korejskega in japonskega komarja, pa tudi nekaterih naših domorodnih vrst.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na Osnovni šoli Kapela krepili medgeneracijsko sodelovanje in pridobivali nova znanja
Na Osnovni šoli Kapela vsako leto izvajajo Unesco projekt Živimo skupaj.
V Sloveniji je bilo za zdaj popisanih 41 vrst komarjev, tiste, ki so aktivne tudi podnevi, so invazivne vrste. V tem času leta prav te vrste dosežejo vrh v razširjenosti. »Ker se ljudje sedaj veliko več zadržujejo zunaj čez dan zaradi sanacije nastale škode, je število srečanj z dnevno aktivnimi vrstami tudi povišano.« Raziskovalka navede, da obstajajo še komarji poplavnih ravnic rek in jezer. »Samice komarjev teh vrst svoja jajčeca odložijo na zemljo ob reke in jezera. Ko se voda dvigne in jajčeca preplavi, se iz jajčec lahko razvijejo ličinke, nato bube in na koncu odrasli osebki. To se zgodi večinoma ob obilnih padavinah spomladi, čemur z zamikom sledi povečano pojavljanje takih vrst. Lahko pa se to seveda zgodi tudi poleti, če pride do poplav, kar se je zgodilo sedaj,« še navaja Adamova.
V državi je zadnjih nekaj let potekal monitoring komarjev, podatki kažejo, da je bilo največ teh insektov ob jezerih in poplavnih ravnicah rek v severovzhodni in osrednji Sloveniji. Letos se monitoring ne izvaja, lahko pa na podlagi preteklih informacij sklepamo, da je tudi tokrat veliko komarjev, katerih razvojni krog je vezan na poplavne ravnice rek, ter invazivnih vrst, ki imajo trenutno vrh v pojavnosti.
Odženite jih na naraven način
Mnogi pri odganjanju komarjev posegajo po naravnih sredstvih. Znano je, da jih odganja na primer sivka, poprova meta, eterično olje citronele, nekateri se odločijo za to, da zažgejo kavo ali rožmarin. Pomagalo naj bi tudi, če zmeljete nekaj strokov česna, to zavrete v vodi in mešanico poškropite po prostoru.
Biocidi prepovedani
V Sloveniji komarjev v zunanjem okolju ne smemo zatirati z biocidnimi sredstvi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da prisotnost in povečano število komarjev ne upravičujeta uporabe teh sredstev z namenom, da se zmanjša njihovo število, saj bi to vplivalo tudi na druge žuželke, na primer čebele. »Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega v Sloveniji do sedaj ni bilo,« pravijo v NIJZ. Prav tako pri nas za uporabo ni registriran noben insekticid za zatiranje komarjev. Če bi bil, bi bil dostopen na trgu in bi se lahko uporabljal.
»Njihova uporaba, dokler so komarji le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, pa strokovno ni upravičena. V primeru izredne situacije, kot je izbruh bolezni, ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni,« še pravijo. V državi tudi ni vzpostavljene možnosti za iztrebljanje oziroma zmanjševanje zaroda komarjev. Na ličinke komarjev sicer vplivajo larvicidi, vendar v Sloveniji za zdaj ni uradno registriran nobeden, potekajo pa postopki registracije.
Kako pa lahko ljudje, tudi organizatorji dogodkov na prostem, ukrepajo proti komarjem? Katja Adam v prvi vrsti navaja osebno zaščito. »Svetujemo tudi, da se pristojni usmerijo v izobraževanje javnosti, kako lahko ljudje čim bolj omejijo izpostavljenost komarjem ter izvajajo preventivne ukrepe v svoji okolici, kot so odstranjevanje posod in predmetov s stoječo vodo, pokrivanje zbiralnikov vode, izpraznitev vrtnih bazenov, ko se ne uporabljajo, pospravljanje odpadkov, ki lahko zadržujejo vodo, namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata.«
Tako ukrepajo na Primorskem
V tem poletju so, tako kot nekaj prejšnjih let, v nekaterih občinah na Primorskem komunalna podjetja v stoječe vode na javnih površinah vnašala sredstvo aquatain. Sogovornica pravi, da je to sredstvo učinkovito pri zatiranju ličink in bub v vodi. Deluje mehansko in na vodni gladini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink ter polaganje jajčec. Po opisu sodeč naj ne bi obremenjevalo okolja in naj ne bi bilo škodljivo za ljudi, živali, rastline. Z enim samim mililitrom sredstva pa naj bi se preprečil razvoj komarjev v enem kubičnem metru vode. Sogovornica kot težavo pri tem navede izpiranje sredstva ob dežju, če se na primer aplicira v jaških. »Takrat deževnica odplakne sredstvo in ga je treba nanesti na novo.« Aquatain zaradi tega, ker se razgradi na neškodljive komponente, ne sodi med biocide in je v številnih državah, tudi pri nas, v prosti prodaji.
Omenjeni preparat so pred dvema letoma uporabljali tudi v Mestni občini Ljubljani, preizkusili so ga na dveh lokacijah lovilnikov olj, na Ježici in ob Sneberski cesti, kjer se voda dlje časa zadržuje. Tudi v javnem komunalnem podjetju soboške občine smo preverili, ali na območju mestne občine izvajajo kakšne zaščitne ukrepe proti komarjem. Direktor Tomislav Zrinski je dejal, da so o ukrepih razmišljali, ampak to zaradi veljavne prepovedi uporabe biocidnih sredstev na državni ravni opustili. Za zdaj torej ukrepov ni, sogovornik je dejal še, da denimo v letnem kopališču komarjev niti ni toliko, saj jih nekoliko odganja že klorirana voda.
Kaj preostane?
Ljudje so glede zaščite pred komarji, piki katerih povzročijo srbečico, rdečino in oteklino, prepuščeni preventivi. NIJZ svetuje uporabo sredstev za zaščito pred komarji, nošenje svetlih oblačil, s katerimi pokrijemo čim večji del telesa. Nadalje naj se izogibamo zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja, preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem. Možnosti za razmnoževanje komarjev pa lahko zmanjšamo s tem, da iz našega okolja odstranimo stoječo vodo. »Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, na primer vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače ...« priporoča NIJZ in dodaja še, da je treba redno vzdrževati bazene, okrasna jezera, vodnjake in urejati zelene površine.