Med objekti, ki pritegnejo veliko obiskovalcev, je tudi romanska rotunda oziroma cerkev svetega Nikolaja v Selu. »Vsaka cerkev, sploh cerkev takšne starosti, kot je rotunda v Selu, pri ljudeh buri domišljijo. Veliko ljudi se namreč sprašuje, kakšni so bili časi takrat, ko je cerkev nastajala, še bolj pa jim buri domišljijo dejstvo, da je nastanek cerkve zelo zamegljen,« pravi pater Jurij Štravs iz Župnije svetega Benedikta Kančevci, h kateri spada cerkvica v Selu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kdo jo je zgradil, je skrivnost, po različnih pripovedovanjih naj bi bili to vitezi templjarji. »Sem naj bi jih poslal takratni ptujski grof, ki je želel utrditi svojo oblast. To sicer ni zavedeno v pisnih virih. Prav tako se kot graditelji cerkve omenjajo redovniki benediktinci, vendar tudi o tem nimamo pravih informacij,« je pojasnil pater. Dejstvo je sicer, da je skozi selansko dolino, ki se imenuje tudi dolina svetega Miklavža, šla rimska cesta. Ravno zato je bila cerkev, ki je nastala predvidoma v sredini 13. stoletja, postavljena v čast svetemu Miklavžu oziroma Nikolaju. »Verjetno je, da so imeli Rimljani v rimskih časih tu naselbino. Na ostankih takratne graščine, ki naj bi jo imel križniški red, je sedaj pokopališče, povsem možno pa je, da so graditelji cerkev postavili na delu kompleksa, ki je tu stal,« razlaga Štravs.
Posebnost cerkve so freske
Popotnike, ki pridejo na ogled rotunde, pritegne že njena zunanjost. Ta je okrogle oblike, širina objekta pa je enaka njegovi višini do vključno opečnatega roba, ki se začne pod kupolo cerkve. »V teološkem smislu bi lahko dejali, da je okrogla oblika cerkve povezana z vedno novim rojstvom. Za jude je bil namreč prvi dan novega tedna nov začetek oziroma dan vstajenja,« pravi Štravs. Cerkev ima vgrajena tri okna, ki simbolizirajo Sveto trojico, največja posebnost cerkve pa so številne freske, ki krasijo njene zidove. »Ostanek prvih fresk predstavlja zgodnjo linearno gotsko poslikavo. Po vsej verjetnosti je bila cerkev z njimi poslikana v celoti, največji del pa je posvečen Svetim trem kraljem. Predvideva se, da so to ene najstarejših sakralnih fresk na Slovenskem, saj so nastale v prvi četrtini 14. stoletja,« je pojasnil sogovornik. Kdo je avtor prvih fresk, ni znano, za druge, ki so bile ustvarjene pozneje, pa se predvideva, da so plod dela dunajske šole. Poslikave so bile v zadnjih sto letih večkrat restavrirane.
Rotunda, v kateri duhovniki iz Kančevec še vedno mašujejo dvakrat mesečno, je bila nekoč župnijska cerkev. »Skoraj sto let so jo upravljali evangeličani, še preden so jo v času reformacije vzeli pod svoje okrilje, je bilo Selo katoliška župnija,« pove pater Štravs. Sedaj je večina domačinov evangeličanov, na tamkajšnjo cerkev pa so zelo ponosni, saj so po njej poimenovali tudi dve gostilni v bližini. Rotunda je zelo pomembna s turističnega vidika, saj jo obiskujejo turisti iz različnih koncev Evrope. »Obiskovalci prihajajo redno, v nedeljo jih lahko pride tudi več kot petdeset. Posebej radi pridejo tudi Madžari, saj še vedno čutijo to kot del svoje zgodovine.« Cerkev je pravi biser za Občino Moravske Toplice, h kateri spada Selo. Ker privablja številne goste, občina pomaga s finančnimi vložki, kadar so ti potrebni, turistično informacijski center pa organizira tudi vodenja po cerkvi. Rotunda je v turistični sezoni, to je od sredine aprila do konca oktobra, odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, napoved obiska v tem času ni potrebna.