V Novi Sloveniji so pred dnevi v državni zbor vložili paket zakonov - zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, o urejanju trga dela, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o socialno varstvenih prejemkih in zakona o voznikih. Z njim želijo nasloviti reševanje romske problematika oziroma predvsem ustaviti medvrstniško romsko nasilje. Da pa bi bila opravljena splošna razprava na seji državnega zbora, bi se moralo pod zahtevo podpisati 10 poslancev, ki jih v poslanski skupini NSi seveda ne premorejo, zato so pomoč iskali pri kolegih iz opozicije. Toda od SDS jih niso dobili. Na pomoč so jim presenetljivo priskočili trije poslanci koalicijske SD, in sicer Predrag Baković, Meira Hot in Damijan Zrim ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Kot nam je pojasnil pomurski poslanec Zrim, ki ravno tako prihaja iz občine, kjer živi romska skupnost, iz občine Kuzma, je svoj podpis prispeval z namenom, da v državnem zboru predstavi primere pozitivnih praks v Prekmurju, ki kažejo drugačno in zgledno sliko sobivanja z Romi.
Ključne rešitve, ki jih zajemajo zakonodajni predlogi NSi, sicer zajemajo naslednje ukrepe:
-ravnatelj ima v primeru težjih in ponavljajočih se kršitev posameznega učenca možnost izreka začasnega izobraževanja na daljavo, vključitve v vzgojni program za socializacijo ali izključitev iz šole.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Soboška občina seznanja javnost s pobudo, ki je usmerjena v romsko problematiko
Župani enajstih občin so se z namenom ureditve razmer otrok in mladine, ki odraščajo v težavnih socialnih okoljih, združili v cilju spremembe štirih zakonov in zbirajo 5000 podpisov za predložitev predloga sprememb v državni zbor. Zakonodajno pobudo je moč najti tudi na spletnih straneh soboške občine.
- če otrok ne obiskuje osnovne šole - otroški dodatek in socialna pomoč v materialni obliki za 3 mesece. CSD ima že sedaj diskrecijsko pravico, da družinske prejemke podeljuje v naravi (npr. v primeru alkoholizma, zasvojenosti, zanemarjanja otrok) (cilj: pridobitev vsaj osnovnošolske ravni izobrazbe).
- če otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja (poklicna in srednja šola) - se otroški dodatek zniža za 33 % (cilj: spodbujanje staršev k dodatnemu izobraževanju otrok).
- če niso plačani računi za elektriko, komunala ipd. - socialna pomoč v materialni obliki za 3 mesece (cilj: namenska poraba socialne pomoči)
- hitrejši izbris iz evidence brezposelnih (cilj: omejitev možnosti zlorabe instituta pomoči za brezposelne)
- napotovanje zavoda na delovna mesta z zahtevano do dve stopnji nižjo izobrazbo (cilj: hitrejša aktivacija brezposelnih oseb),
- pogoj za vozniški izpit tudi izpolnjena osnovnošolska obveznost (obiskovanje osnovne šole 9 let) in končan vsaj 7. razred osnovne šole (cilj: povečevanje varnosti v cestnem prometu)
Naj spomnimo, da so s podobnimi zakonodajnimi rešitvami skušali lani že župani 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a je državni zbor njihov paket zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij zavrnil. Njihovo pobudo so takrat sicer podprli tudi v murskosoboški občini.