Na letošnjih evropskih volitvah v Romuniji morajo volivci izbrati novo skupino politikov, ki jih bodo zastopali v Evropskem parlamentu. Context.ro in njegovi lokalni partnerji so podrobno analizirali 60 vodilnih kandidatov in ugotovili, da so bili nekateri vpleteni v afere, ki pod vprašaj postavljajo njihovo integriteto. Poleg tega so si določeni kandidati nakopičili veliko premoženja, nekateri pa so proti EU, vendar si kljub temu prizadevajo priti v Bruselj.
Osem romunskih kandidatov za Evropski parlament je vpletenih v nerazrešene afere, ki postavljajo pod vprašaj njihovo integriteto, ali pa so jih preiskovali in preganjali v zadevah, povezanih s korupcijo. Eden od kandidatov je bil obsojen zaradi obrekovanja, drugi pa je v kazenskem postopku zaradi korupcije.
Context.ro, Info-Sud-Est in Pressone so analizirali premoženjske izjave 66 kandidatov za letošnje volitve. Analiza zajema njihovo premoženje, navzkrižja interesov, kazenske evidence, sovražni govor in izjave o zarotah. Romunija ima 33 sedežev v Evropskem parlamentu in politiki, ki smo jih analizirali, največ možnosti, da dobijo sedeže v novem sklicu tega zakonodajnega telesa.
Vlad Voiculescu je bil dvakrat minister za zdravje, prvič leta 2016 v tehnični vladi in nato od decembra 2020 do aprila 2021 v vladi, ki jo je vodila liberalna stranka. Je ustanovni član organizacije Magicamp, ki se ukvarja z zagotavljanjem zabavnega in izobraževalnega okolja za otroke z onkološkimi obolenji, in ustanovni član kulturnega društva Stepstones.
V času njegovega drugega mandata na ministrstvu je prišlo do številnih političnih afer in tragedij v zdravstvenem sistemu, med drugim do požara v veliki bolnišnici v Bukarešti, v katerem je umrlo 26 ljudi.
Zaradi dogodkov med pandemijo covida-19 je Voiculescu v kazenskem postopku, saj ga Nacionalni direktorat za boj proti korupciji (DNA) sumi vpletenosti v nakup cepiva covidu-19 skupaj z drugimi nekdanjimi ministri (Ioana Mihăilă, Andrei Baciu) in takratnim predsednikom vlade Florinom Cîțujem. Voiculescu zanika obtožbe in zatrjuje, da so imeli pri nakupu cepiv glavno vlogo drugi.
Silvestru Soșoacă kandidira kot neodvisni kandidat za Evropski parlament, romunsko tožilstvo pa ga preiskuje zaradi uporabe ponarejenih podpisov podpore za njegovo kandidaturo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Pred tem je bil zaradi obrekovanja obsojen na 180 dni zapora, kar lahko odsluži v plačilom globe v višini 18.000 lejev. Znesek morebitne neplačane globe se nadomesti z dnevi zapora. V preiskavi je bilo namreč ugotovljeno, da je decembra 2021 napadel policista med sporom, v katerega je bila vpletena Diana Sosoacă, njegova žena in vodja ekstremistične stranke SOS, in ekipa novinarjev televizije Rai Uno.
Italijanska novinarka Lucia Goracci je trdila, da so jo med intervjujem v Dianini pisarni fizično zagrabili in da jo je Silvestru ugriznil v roko. Kasneje je na prizorišče prišla policija, za njo pa so se pojavili še nasilneži, so zapisali novinarji Libertatea.
Poleg tega je proti njemu še vedno odprt kazenski postopek, saj ga je njegova žena prijavila zaradi nasilja. V tej zadevi so sodniki sprva izdali začasno odredbo o zaščiti, ki pa je bila pozneje preklicana. Diana je namreč novinarjem zatrdila, da je njen mož napadel njo in tudi njeno hčerko: "Udaril je tudi mojo hčerko, zelo jo je strah, prihaja tudi pred blok. Grozil mi je, da me bo zaprl v norišnico. Če za to ne bi imela dokazov, ne bi dobila začasne odredbe o zaščiti."
Sosoacă je obtožbe zanikal: "Ugriznil v roko?! Ne! Ona je storila kaznivo dejanje, saj je napadla državnega uradnika, ko je bila pri njem doma. Da bi prikrili to dejanje, so si izmislili in izvedli še en manever, ki je usmerjen name. Da bi lahko pobegnila na letalo, preden bi jo aretirali, je agentka ameriških tajnih služb Lucia Goracci romunskim novinarjem vrgla dimno bombico, kar ji je odlično uspelo, ker so zadevo zagrabili."
Vsak peti težava za EU
Romunija ni edina država, v kateri imajo kandidati težave z integriteto. Skoraj petina kandidatov na volitvah v Evropski parlament je bila kdaj vpletena v kakšno afero. To razkriva mednarodna preiskava, ki jo je koordinirala organizacija Follow the Money in v kateri je sodeloval tudi Context.
Novinarji so preverili 471 kandidatov, ki imajo največ možnosti, da bodo izvoljeni v novi sklic parlamenta. Raziskava zajema 10 držav, ki predstavljajo 413 od 720 sedežev v Evropskem parlamentu. Pokazala je, da so bili za 85 kandidatov objavljeni negativni članki, ker so bili v nekem obdobju svoje kariere vpleteni v kakšno afero. Analiza je bila opravljena po tem, ko je čezmejna preiskava Follow the Money, imenovana Preiskava o nepravilnostih v EU, v začetku leta razkrila, da je bil skoraj vsak četrti trenutni evropski poslanec na tak ali drugačen način vpleten v kakšno afero, od olepševanja življenjepisov pa vse do podkupovanja.
V Romuniji se za volitve v Evropski parlament poteguje deset kandidatov, ki imajo skupaj za več kot 9,5 milijona evrov premoženja. Analiza, ki so jo opravili Context.ro, Info-Sud-Est in Pressone, je identificirala kandidate, ki imajo na računih vsaj milijon lejev (približno 200.000 evrov). Če bodo ti kandidati izvoljeni v Evropski parlament, lahko svoje premoženje še povečajo, saj evropski poslanci zaslužijo več kot 90.000 evrov na leto.
Romunski novinarji so odkrili, da so nekateri izmed najbogatejših kandidatov združili moči in ustanovili Zavezništvo za zvezo Romunov. Eden od teh kandidatov, Peter Costea, ima na računih več kot 3 milijone evrov. Je ustanovitelj stranke Zavezništvo za renesanso Romunije, vendar kandidira na listi Zavezništva za zvezo Romunov, potem ko je leta 2014 in 2019 poskušal priti v Evropski parlament kot neodvisni kandidat.
Pa poglejmo:
Costea od leta 2006 sodeluje v konservativnih populističnih gibanjih v Romuniji. Prizadeva si je za spremembo ustave, ki bi zakonsko zvezo opredelila izključno kot zvezo med moškim in žensko. Meni, da Evropa brez Boga nima prihodnosti in da sekularisti vladajo kristjanom, ker si ti ne prizadevajo za evangelizacijo nevernikov.
Do cepiva proti covidu-19 je skeptičen, saj pravi: "Glede na to, da vemo, da so cepiva rezultat poskusov na splavljenih zarodkih, je primerno razmisliti o etičnih vidikih kampanje cepljenja v Romuniji." Poleg tega je proti priznanju pravice do splava, pravice do evtanazije in pravice do pomoči pri samomoru.
Costea je z družino v času komunističnega režima zaradi verskega preganjanja prebegnil v ZDA, kjer že več kot 28 let opravlja odvetniški poklic. Lani je zaslužil skoraj 300.000 evrov. Trenutno ima v lasti dve hiši, eno v Romuniji in drugo v ZDA.
Preiskava je razkrila, da so si nekateri romunski kandidati nabrali veliko premoženja v obliki nakita in dragih slik. Nekateri najbogatejši kandidati imajo v lasti luksuzne predmete v skupni vrednosti 2,3 milijona evrov. Eden takih kandidatov je Rareș Bogdan, ki je že poslanec Evropskega parlamenta. Njegova zbirka obsega drage ure in slike v vrednosti več kot 700.000 evrov. Bogdan je svojo poslovno kariero sprva začel kot podjetnik v Cluju, kjer je konec 90. let prodajal telefone, nato pa se je preusmeril v lokalne medije. V svoji prijavi premoženja je navedel slike v vrednosti 240.000 evrov, ure v vrednosti 230.000 evrov, nakit v vrednosti 180.000 evrov, srebrnino v vrednosti 22.000 evrov in pisala v vrednosti 31.000 evrov. To je zbirka luksuznih predmetov liberalnega poslanca.
Nekateri drugi kandidati so obogateli s poslovanjem z državo. Lokalna vodja ekstremistične stranke Zavezništvo za zvezo Romunov ima podjetje, ki je z državo sklenilo pogodbe v vrednosti skoraj 30 milijonov evrov za gradbena dela.
Več kandidatov skrajne stranke
Na volitvah v EU kandidira več kandidatov skrajne stranke. Ti kandidati so vplivneži, ki zato, da bi prišli v Bruselj, širijo teorije zarote ter spodbujajo protievropska čustva in prorusko agendo.
Eden izmed njih je Claudiu Târziu, ki uporablja revizionistično, prorusko, protizahodno in protievropsko retoriko. Januarja 2021 je v sporočilu za javnost omalovaževal holokavst, zgodovino holokavsta in spolno vzgojo označil za "manj pomembni temi, ki sta bili povzdignjeni v rang predmetov", in trdil, da izobraževalni sistem v Romuniji razpada.
Istega meseca je Târziu, ki je bil takrat sopredsednik Zavezništva za zvezo Romunov, grozil Alexandruju Muraruju, svetovalcu predsednika vlade za spodbujanje politike spomina ter boj proti antisemitizmu in ksenofobiji. Dejal mu je, da "bo odgovarjal", pozneje pa namignil, da "če bi bil legionar, veste, kako bi to rešili, kajne?" Legionarsko gibanje je bilo v obdobju med obema svetovnima vojnama v Romuniji odgovorno za več političnih atentatov.
Târziu je občudovalec legionarskega gibanja, znanega tudi kot železna garda, fašistične organizacije, ki je v Romuniji delovala v prvi polovici 20. stoletja. Pojavljal se je tudi na fotografijah z vodjo legionarskega gibanja. Kot član romunskega parlamenta je aprila 2024 po poročilih, da "proruska romunska stranka" Zavezništvo za zvezo Romunov načrtuje provokacije proti Ukrajini, ostro obsodil ukrajinsko vojsko.
Januarja 2024 je kot predsednik nacionalnega sveta te skrajne stranke imel revizionistični govor v mestu Iași, v katerem je pozval k združitvi Romunije z ozemlji, ki so zdaj v Ukrajini, in z Republiko Moldavijo. Ta govor je imel med revizionistično vojno, ki jo je v Ukrajini sprožila Rusija.