Nemogoče je kupiti nov avtomobil, ki ne bi bil kakor koli povezan s svetom. Tako imenovani Event data rekorder (EDR) je denimo v Združenih državah Amerike obvezen za osebne avtomobile že od leta 2006, v Evropski uniji bo to postal leta 2022. Prav tako se v bližnji prihodnosti pripravlja uvedba tega sistema za motorna kolesa, nam, ko ga obiščemo med poskusnimi trki osebnih vozil, pove Jože Škrilec, sodni izvedenec za področje prometa in forenzik za preiskovanje prometnih nesreč.
Naprava EDR shranjuje podatke, kot so hitrost, pospešek, pojemek, položaj ročice za plin ali zavor, v primeru izrednega dogodka pa se na podlagi vnaprej določenih parametrov ti podatki shranijo in jih je nato možno odčitati s pomočjo posebnih orodij. Pogoj za sprožitev zapisovanja je nenadna sprememba hitrosti, nenadni pospešek ali pojemek.
Skoraj vsi podatki, ki jih zbirajo naši avtomobili, so pomembni, pove Škrilec, marsikateri podatek je denimo koristen za servisiranje avtomobila, marsikateri pa zelo natančno opiše naše vozniške navade in ravnanje za volanom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob krožišču na Lendavski ulici nastaja še en objekt. Za kaj gre?
Pred dvema letoma je na območju krožišča v Lendavski ulici, kjer v prometnih konicah rado prihaja do zastojev, zrasla stavba družbe Novomat, tako imenovani Avto steklo center, sedaj pa na nasprotni strani ceste nastaja še en poslovni objekt.
Zmotno je zato razmišljanje, poudari Škrilec, da je vožnja z zelo modernim jeklenim konjičkom, polnim sistemov za aktivno in pasivno varnost, povsem varna in da bo morebitna nevarnost minila brez posledic. Človeški dejavnik je po policijski statistiki najpogostejši vzrok za nesrečo. Vozniki smo namreč tisti, ki ne upoštevamo napisanih prometnih pravil in nekaterih drugih pravil, ki jih večinoma sicer poznamo, vendar zanemarjamo ali ne upoštevamo.
80 strokovnjakov iz 10 držav
Tudi zato so nedavno v Murski Soboti potekali poskusni trki vozil. Prometni strokovnjaki iz desetih evropskih držav so v trkih, ki so potekali pri hitrosti 50 kilometrov na uro, preučevali podatke, ki jih ob trku zapišejo vozila. Namen poskusnih trkov vozil je, da strokovnjaki s področja prometne varnosti in strokovnjaki s področja raziskav prometnih nezgod pridobijo praktične izkušnje, ki jih je mogoče dobiti le z izvedbo poskusnih trkov. Letos se je poskusnih trkov udeležilo 80 izvedencev za raziskave prometnih nezgod, cenilcev motornih vozil in zaposlenih v policiji.
»Najbrž je sodelovanje v poskusnih trkih vozil ena izmed najbolj vznemirljivih stvari, ki jih lahko doživite kot strokovnjak, ki se izobražuje na področju rekonstrukcij prometnih nesreč. Poskusni trki so še vedno eden najboljših načinov za pridobivanje izkušenj pri analizi nesreč. To je hkrati odlična priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj s kolegi iz panoge, med dogodkom pa se ustvari odličen timski duh,« nam pove zavarovalniški forenzik.
Udeleženci so ob izvedbi poskusnih trkov pridobili praktične izkušnje o poškodbah na vozilih kot posledic oplazenja neznanega vozila ali naleta vozila v stoječo kolono ob majhni hitrosti. »Primerjali smo sledi, ki ob takih trčenjih nastanejo. Nekateri poskusni trki so se dotaknili tudi problematike trkov pri majhni hitrosti in možnosti nastanka telesnih poškodb, trkov v križiščih ob izsiljevanju prednosti, naleta na kolesarja, naleta na pešca in podobno. Udeleženci so se tudi seznanili s programom za rekonstrukcijo prometnih nezgod, s tem, katere podatke za delo potrebujemo in kako jih pridobimo,« nam je še dejal Jože Škrilec.
Prihodnost je digitalna
Prometni inženir se je specializiral za digitalno forenziko podatkov v avtomobilih. V digitalni forenziki vidi prihodnost za preiskovanje prometnih nesreč. Se bo dalo v prihodnje preprosto pogledati »spominsko kartico avtomobila«, na kateri bo shranjeno vse dogajanje z avtomobilom?
Škrilec meni, da bo to mogoče in da se bo to lahko odčitalo. »Pri analiziranju prometnih nesreč in odkrivanju goljufij z vozili je zaradi hitrega razvoja vozil uporaba orodij za digitalno forenziko postala nujna. Uporaba orodja za digitalno forenziko vozil je prihodnost za rekonstrukcije prometnih nesreč in za odkrivanje prevar pri zavarovalnicah. Standardne metode rekonstruiranja prometnih nesreč imajo namreč svoje omejitve. Implementacija EDR bo postala ključna za analize in rekonstrukcije prometnih nesreč in odkrivanje fingiranih prometnih nesreč. EDR bo pomagal pri razumevanju, zakaj je do prometne nesreče prišlo, in tako se bodo lahko uvajali novi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti.«
Škrilec zato upa, da bo digitalna forenzika zaživela tudi na slovenskih tleh. »Ne samo zaradi preiskav konkretnih prometnih nesreč, ampak bi ti podatki omogočali tudi boljše vodenje statistike s področja prometne varnosti, na podlagi katerih bi potem lahko prilagajali preventivne akcije,« nam je med poskusnimi trki še povedal priznani prometni strokovnjak.