Statistični urad je objavil podatke o letošnjem pridelku spomladanskih posevkov, sadja in grozdja. Prve analize spravila letošnjega pridelka koruze za zrno in silažo kažejo, da bo letošnji pridelek na hektar za četrtino višji od lanskega ali devet ton zrnja in 47,1 tone koruzne silaže na hektar. Tako naj bi pridelali 337.232 ton. Površina posejana s koruzo je bila enaka lanski.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO in VIDEO) Promet na pomurski avtocesti omejen na en pas, nastal 2-kilometrski zastoj
V jutranjih urah je prišlo do požara
Letina poznega krompirja dobra
Podatki o pričakovanih pridelkih kažejo, da bo tudi letina poznega krompirja boljša od lanske. Povprečni pridelek bo znašal 27,3 tone na hektar, kar je za 8 odstotkov več od desetletnega povprečja. Količinsko bo letošnji pridelek poznega krompirja kljub temu za 4 odstotke manjši od lanskega, saj je bilo letos s poznim krompirjem zasajenih 11 odstotkov manj njiv kot lani. Na 2.326 hektarjih bomo pridelali okrog 63.600 ton krompirja.
Bučnega semena za petino več od lanskega
Dobro kaže pri oljnicah. Najboljši povprečni hektarski pridelek se pričakuje pri sončnicah, saj je pridelek za polovico večji od lanskega ali 2,6 tone na hektar, to je tudi za dobro petino več od desetletnega povprečja. Skupni pridelek sončnic naj bi tako tehtal 755 ton. Količina pridelanih sončnic kaže, da so sončnice izredno nizek delež med zasejanimi oljnicami.
Lanska velika ponudba bučnega semena, je vplivala na zmanjšanje površin posejanih z oljnimi bučami. Zasejanih je bilo za slabo petino manj površin od tiste, ki je bila posejana v prejšnjem letu. Pridelovalci pa naj bi letos pospravili količinsko približno enak pridelek bučnega zrnja kot lani 2.482 ton, saj je povprečni hektarski pridelek znašal 0,7 tone na hektar, kar je za petino več od lanske letine, ki je bila ena slabših.
Sojo so letos posejali na nekaj več kot 1.700 hektarjih, to je kar za 40 odstotkov manjša površina, kot ji je bila namenjena lani (1.164 hektarjev manj), zato je bodo kljub dobri letini tudi pridelali manj. Povprečni pridelek sojinega zrnja bo namreč znašal 2,8 tone na hektar, kar je za 7 odstotkov več kot lani. Celoten pridelek soje bo tehtal 4.937 ton, kar je za več kot tretjino manj kot lani. Pri soji se vidi, da se kmetje pri njeni setvi ne ravnajo »tržno«, ampak špekulativno. V lanskem letu je bila ukinjena finančna podpora za beljakovinske komponente, zato toliko manj zasejanih površin.
Letina poznih sadnih vrst rekordna
Pridelek jabolk in hrušk, pri nas pomembnejših poznih sadnih vrst, je letos v intenzivnih in tudi ekstenzivnih sadovnjakih zelo obilen. Sadjarji naj bi iz intenzivnih sadovnjakov letos pospravili skoraj šestkrat več jabolk kot lani, ko je bila letina tega sadja zelo slaba.
Povprečni hektarski pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih naj bi letos tako tehtal 34,9 tone, kar je za 43 % več od desetletnega povprečja. Skupaj bodo v intenzivnih sadovnjakih nabrali 81.193 ton jabolk. Obilno naj bi obrodila tudi jabolka v ekstenzivnih sadovnjakih, kjer jih bomo v povprečju nabrali 67 kg na drevo ali več kot sedemkrat več kot lani. Skupaj naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih pridelali 47.586 ton jabolk.
Tudi povprečni pridelek hrušk v intenzivnih sadovnjakih (ta naj bi tehtal 23,4 tone na hektar) naj bi bil štirikrat večji kot v 2017, za to sadno vrsto zelo slabem letu. Odlična je tudi letina pri slivah in češpljah, saj naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih obrodile petkrat boljše kot lani, 24,6 kilograma na drevo, kar je skoraj še enkrat več od desetletnega povprečja.
Letina ameriških borovnic (4,8 tone na hektar) in malin (6,2 tone na hektar) v intenzivnih sadovnjakih naj bi bila po začasnih statističnih podatkih dobra.
Grozdje
Po začasnih statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil letošnji skupni pridelek grozdja v primerjavi z letinami od 1991 dalje rekorden (tehtal naj bi 128.347 ton). Hektarski pridelek grozdja bo znašal 8,2 tone na hektar, kar je za 45 odstotkov več od lanske letine, ki je bila ena slabših, in za tretjino več od desetletnega povprečja.
