Adventni venci so praviloma oblečeni v zimzeleno zelenje in okrašeni s štirimi svečami, ki simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Prvo svečo verniki prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi božič.
Posebnih zapovedi, kakšen naj bi bil adventni venček, po besedah doktorice floristike in vodje prazničnega krašenja bazilike Svetega Petra v božično-novoletnih praznikih Sabine Šegula ni, zato naj si vsak naredi ali kupi, kar mu je všeč. Pri izdelavi adventnih venčkov je sicer v zadnjem času vse bolj moderna tudi uporaba suhih naravnih materialov, pri čemer se barvni toni gibljejo od peščenih, zlatih do rožnatih, pojavlja se tudi črna barva.
V Evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec. V Srbski pravoslavni cerkvi pa se adventni čas začne s postom, 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. S postom so tako začeli v četrtek.