Društvo Kelih širi svoje delovanje na raznolika kulturna, izobraževalna in turistična področja ter aktivno prispeva k prepoznavnosti prleške gibanice.
V okviru društva deluje Bralni klub Kelih, ki združuje devet strastnih bralk. Ustanovljen je bil z namenom druženja ljubiteljev knjig, ki želijo pobegniti vsakdanu na mesečnih srečanjih, kjer debatirajo o knjigi, ki so jo prebrale. Sprva so se srečevale v sejni sobi, nato pa so se srečanja preselila v domače okolje, saj so se spoprijateljile. Povezujejo se tudi z drugimi bralnimi klubi tako znotraj lokalne skupnosti kot sosednje Hrvaške. Knjige, ki jih bodo prebirale, izbirajo vse po vrstnem redu, zajemajo pa različne žanre in avtorje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V mesecu marcu je Bralni klub Kelih zabeležil deset let delovanja, kar pomeni, da je za njimi že 120 srečanj in 120 knjig. Ob okroglem jubileju delovanja so organizirali strokovni posvet bralnih klubov, ki je bil minuli konec tedna, tudi v znamenju svetovnega dneva knjige. Udeležilo se ga je več članov iz osmih različnih bralnih klubov, tudi iz bralnega kluba društva Kajkaviana iz Donje Stubice na Hrvaškem. Po uvodnem pozdravu predsednice Društva Kelih Tjaše Kos in župana Občine Križevci Branka Slavinca so se zvrstili strokovni referati. Generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije Manca Perko je podrobno predstavila prizadevanja za spodbujanje bralne kulture med vsemi generacijami, Tone Partljič pa je delil svoje dolgoletne izkušnje z neformalnimi skupinami, s katerimi se redno srečuje in z njimi bere. Marijana Korotaj, bibliotekarka, ki aktivno koordinira tri bralne klube iz Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža, je s prisotnimi delila izkušnje in zbranim dala tudi ideje za delovanje bralnih klubov v prihodnje.
V drugem delu posveta so se predstavili različni bralni klubi, ki so delili svoje izkušnje in pristope k izvajanju dejavnosti ter druženju. Ines Kruželj Vidas je govorila o delovanju društva Kajkaviana iz Donje Stubice ter poudarila njihovo mednarodno sodelovanje, med drugim tudi s strokovno ekskurzijo v Sloveniji. Vesna Laissani je predstavila tri bralne klube iz Ljutomera, medtem ko je Simona Markovič delila izkušnje Bralnega kluba Kelih.
Zadnji del posveta je zaznamoval govor Toneta Partljiča o knjigi Strnišča, ki vsebuje devet kratkih zgodb. Opisal jo je kot zbirko, ki opominja na pretekle grozote sveta ter hkrati opominja na današnji svet, kjer zadnja leta ni miru.
V zadnjem delu je spregovoril še Tone Partljič. Za knjigo Strnišča, v kateri je zapisanih devet kratkih zgodb, je sam rekel, da bi ji najraje dal podnaslov Da se ne pozabi. Presunljive zgodbe, lepe in tragične zgodbe o otrocih v raznih vojnah so spomin na minule grozote tega sveta. In opomin za današnji nori svet, kjer zadnja leta ni miru.
"Posvet se je zaključil v odličnem vzdušju, prepletanjem spominov na minula srečanja posameznih bralnih klubov, prenosom dobrih praks in na dan so pricurljale nove ideje. V vsaki knjigi se odprejo nova vrata v svet, ki širi naše obzorje in bogati duha. Naj bo vsak dan praznik knjig. Naj knjige ostanejo naše zveste prijateljice," so še zapisali organizatorji.
