Slovenija in z njo ves svet se navdušujeta nad uspehi naših asov na mednarodnem prizorišču. Trenutno sta v ospredju predvsem Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki tekmujeta na Dirki po Franciji (zadnji je sicer danes odstopil), vselej pa je na očeh javnosti tudi naš košarkarski zvezdnik Luka Dončić, ki navdušuje čez lužo. Če smo Slovenci kje povsem enotni, je to zagotovo pri športu, kjer smo ponosni tako »levi« kot »desni« nad našimi ambasadorji.
Šport je tako tudi odlično politično orodje, ki ga politiki s pridom izkoriščajo za nabiranje političnih točk – predvsem za potrebe fotografij. Do sedaj je področje pokrivalo šolsko ministrstvo, a nova vlada si je zamislila, da bi ga preselila h gospodarstvu. Konkretno je to bila ideja novega ministra Matjaža Hana, kar je tudi sam povedal v intervjuju za naš časopis. Šport je navsezadnje tudi velik posel, zato ima Han vizijo, da bi lahko bolje izkoristili naše »planetarne zvezde«, kot jim sam pravi, ob tem pa meni, da bi morala država tudi bistveno več denarja nameniti športu. Argumentacija je logična – šport in gospodarstvo sta tesno povezana, profesionalizacija športnikov pa brez komercializacije športa ni mogoča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kaj lahko naredi država? Za razvoj vrhunskih športnikov so potrebni pogoji, poleg talenta tudi ustrezna športna infrastruktura, ki bo omogočala primerne treninge. Za primerne treninge je treba imeti tudi usposobljene trenerje. Kar nekaj projektov na področju športne infrastrukture je v Pomurju trenutno v pripravi in ti terjajo precejšnje vložke, zato bo tu potrebna pomoč države in evropskih skladov. Hitro bomo videli, kako resno misli Han z večjo finančno injekcijo športu. Je pa to zgolj en vidik – multiplikativni učinki športa v povezavi s turizmom, ki ravno tako spada pod Hanov resor, so veliko večji in jih je nemogoče enostavno izmeriti.
Za prihod močnih investitorjev, ne nujno tujih, ki bi želeli vlagati v slovenski šport, je nujno treba imeti tudi ustrezno davčno in poslovno okolje. Največji pokazatelj pa je, če nekoliko parafraziram kanadskega novinarja in pisatelja Malcolma Gladwella, kapitalizacija človeškega potenciala: kolikšen delež tistih, ki so sposobni nekaj doseči, to tudi dejansko doseže. Tudi metulji so bili sprva gosenice. Morda bo ravno ta relativno majhna reorganizacija na ravni ministrstva povzročila potreben metuljev učinek za slovenski šport in na koncu dneva tudi Pogačarju ter Rogliču ne bo treba živeti v Monaku.