Epidemija že pušča posledice. Ne le v gospodarstvu, temveč tudi na psihi ljudi, ki so se znašli na robu preživetja. Nedelo, nizki dohodki in zaprtost med štiri stene ubijajo. Težko je danes govoriti o škodi, ki nam jo je že in še bo povzročil nevidni sovražnik, posledice bodo hude in za številne pogubne.
Športna neaktivnost, predvsem mladine, bo imela posledice tako za telesni kot tudi tekmovalni razvoj. Raziskave iz preteklosti so nazorno pokazale, da je veliko šoloobveznih otrok predebelih, kar je posledica neaktivnosti. In to v času, ko ni bilo epidemije. Statistika bo v prihodnje še bolj skrb vzbujajoča. Šolanje od doma, prepoved športnih aktivnosti in omejitve pri rekreaciji na prostem bodo iz otrok naredili zapečkarje, šport pa bo utrpel škodo, ki bo imela razsežnosti na nacionalni ravni.
Več kot pol leta neudeležbe v procesu treningov se pozna, predvsem pri otrocih, ki jim generacijski preskok že ob rednem treningu povzroča izredne težave. Zato so nekateri ukrepi, ki jih izvaja naša vlada s stroko, povsem nesmiselni. Prvoligaške ekipe v članski konkurenci lahko tekmujejo in za te članske ekipe lahko trenirajo in tekmujejo najstniki, ki drugače nastopajo v državnem prvenstvu mlajših selekcij (mladinci, kadeti). To pomeni, da bodo nadaljevanje tekmovanja v svoji starostni kategoriji pričakali pripravljeni. Njihovi konkurenti, katerih članske ekipe niso v prvoligaški kategoriji, pa zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa ne smejo trenirati. Lahko sicer izvajajo individualno vadbo v »domačem« fitnesu, kar pa je daleč od tega, da bodo pričakali nadaljevanje tekmovanja, če bo do njega sploh prišlo, optimalno pripravljeni.
Zato bodo po koncu epidemije na preizkušnji ljudje, ki odločajo o tekmovalnih sistemih in snujejo načrte za izpeljavo državnih prvenstev. Dejstvo je, da po več tednih neaktivne vadbe igralci potrebujejo čas za priprave. Vsaj mesec dni bo potrebnih, da ponovno pridejo v formo, kar pa pomeni, da se prvenstva za mlajše selekcije nikakor, ob najboljšem scenariju, ne bodo mogla začeti pred koncem januarja. Ob tem se pojavljata vprašanji, kako se bodo prvenstva sploh izvedla in kakšne posledice bo premor pustil na aktivnih športnikih, predvsem v mlajših selekcijah, katerih najboljši posamezniki bi morali čez leta nositi dres z državnim grbom. Upravičeno se lahko bojimo, da bodo posledice hude.