Na eni strani je bil vzrok za težave povečan obseg proizvodnje sadnih pirejev za več kot tretjino, ki so zaradi dobre sadne letine v letu 2013 ostali v skladiščih, saj so predelovalci izdelovali sok iz jabolk namesto iz koncentrata. Drug razlog je bila, kot trdi Vladimir Madžarac, poslovna goljufija, ki mu je pristojni državni organi niso pomagali rešiti. Lukos Agro je nabavil stroj v vrednosti 400 tisoč evrov, ki pa ga ni mogel uporabljati zaradi neskladnosti z evropskimi standardi, čeprav gre za stroj švedskega proizvajalca. Toda to so bile zgolj posledice in ne vzroki. Podrobnejša slika položaja Lukos Agra je bila bistveno drugačna.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Vladimir Madžarac in njegov sin, ki sta imela registrirano podjetje v Švici in je bilo dejanski investitor, zgodbe v Puconcih nista začela z lastnim denarjem, ampak s krediti. Lukos Agro je imel septembra 3,5 milijona evrov dolgoročnih in za 2,7 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. Pri kratkoročnih obveznostih je odpadlo na bančni dolg 1,5 milijona evrov (pokrivanje tekoče likvidnosti), 1,1 milijona evrov pa so bile obveznosti do dobaviteljev. Med temi je kar nekaj goričkih sadjarjev, ki jim je Lukos Agro ostal dolžan okrog 70 tisoč evrov. Domači upniki so takrat izjave o pristanku na prisilno poravnavo podpisali, čeprav so bili v dvomih, da bo prisilna poravnava uspešna. To so kazali poslovni rezultati. Leta 2013 je podjetje ustvarilo 1,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. V prvi polovici leta 2014 pa slabo tretjino omenjenega zneska oz. 345 tisoč evrov.
Ob tem je zanimivo, da je bil Madžarac izredno dobro pozicioniran v Hypo banki, ki je bila glavni oziroma edini bančni upnik Lukos Agra. Že ob potrjeni prisilni poravnavi je bilo jasno, da se bodo navadni upniki obrisali pod nosom, če prisilna poravnava ne bo uspešna in bo prišlo do stečaja. Vrednost premoženja (zgradbe, osnovna sredstva, zemljišča), v otvoritveni bilanci predložena za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, je skoraj enaka vrednosti najetih kreditov. Zgodba se ni izšla. Vmes je sicer Vladimir Madžarac naredil še en slepilni manever, predvsem za domače upnike, in je podjetje preimenoval iz Lukos Agra v Agro sadje. Šlo je zgolj za preimenovanje, da se je v uradnih objavah zabrisala sled za podjetjem. Februarja 2015 je bil postopek poenostavljene prisilne poravnave končan in Madžarac se je oprijel naslednje rešilne bilke za rešitev brez stečaja in izigravanje upnikov. Takrat je podal predlog za začetek prisilne poravnave, s katerim je zavlačeval do septembra lanskega leta, ko je bil po zadnjem pozivu sodišča o dopolnitvi načrta o finančnem prestrukturiranja dokončno uveden stečaj.
Predlog za stečaj je podala družba za upravljanje TCK iz Ljubljane. Gre za družbo, na katero so bile prenesene slabe terjatve Hypo banke. Na to je bilo prenesenih za 2,5 milijona evrov terjatev. Dobrih 2,1 milijona terjatev pa je nasledila Addiko bank – naslednica Hypo banke. Naslednji velik upnik je tudi država. Šele po objavi preizkušenih terjatev se je pokazalo, da so Madžarci bili deležni različnih oblik državnih pomoči. Skupni dolg do države je dober poldrugi milijon evrov. Država je del teh dolgov že poskušala izterjati po sodni poti, vendar neuspešno. Vladimir Madžarac v finančnem poročilu ni prikazal realnega dolga do domačih sadjarjev. Dejanski dolg do sadjarjev je nekaj čez 90 tisoč evrov. Največji upnik med sadjarji ima odprtih 42 tisoč evrov dolga. Je pa zanimivo, da je Madžarac pri poplačilu sadjarjev ravnal izredno selektivno, saj njegov največji dobavitelj nima niti centa odprtega dolga. Nenavadna je tudi pogojno priznana terjatev Madžarčevega sina in njegove žene v višini štiri milijone evrov. Skupno ima družba za 12 milijonov terjatev brez obresti.
