Na to opozarjajo slovenske zadruge, ki združujejo ponudbo zelenjave družinskih kmetij in jim omogočajo organiziran vstop na trgovske police. Marsikatera kmetija razmišlja o opustitvi dejavnosti, saj je stanje v pridelavi in trženju kritično. Kratkoročno to lahko vodi v opuščanje dejavnosti in k upadu oskrbe s slovensko zelenjavo tako po količinah kot po pestrosti ponudbe, tudi opozarjajo zadružniki.
Za odziv na te trditve smo se obrnili na slovenske trgovce. Kot so pojasnili v družbi Spar Slovenija, je na njihovih policah več kot 75 odstotkov blaga slovenskih dobaviteljev, v trgovinah Interspar so lokalni izdelki posebej poudarjeni. »Na leto kupimo več kot 70 tisoč ton sadja in zelenjave od več kot 130 dobaviteljev, od tega jih je približno 80 slovenskih in 50 tujih. Ponudba slovenskega sadja in zelenjave narašča, trenutno je delež tega 32 odstotkov, kar pomeni, da kupimo več kot 20 tisoč ton slovenskega sadja in zelenjave. Spar je lani odkupil približno 600 ton slovenskega sadja in zelenjave več kot leto prej,« so zapisali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri Gradu so se pomerili v kuhanju goričkega pasulja
Na prireditvi so sodelovale ekipe upokojencev iz različnih krajev Goričkega in Porabja.
Tudi v Lidlu Slovenija se trudijo odkupiti čim več sadja in zelenjave lokalnih dobaviteljev, zagotavljajo, trenutno imajo na prodajnih policah bučke, kumarice, paradižnik, solato, jagode, borovnice, jabolka, mladi krompir, česen, mlado zelje, jajčevce, buče hokaido, bio bučke, bio kumarice, bio paradižnik in bio borovnice slovenskega porekla. V trgovinah Hofer spodbujajo višjo slovensko samozadostnost, tako da nakup sezonskih izdelkov s kmetij načrtujejo že jeseni, kar pomeni, da se z dobavitelji dogovorijo že leto prej. »Vselej se držimo teh zavez in pridelke odvzamemo po vnaprej dogovorjenih količinah in cenah, če pa imajo presežke sadja ali zelenjave, jim velikokrat pridemo naproti in jih odkupimo.« Lokalna dobava v trgovinah Hofer tvori četrtino rednega sortimenta, lokalno pridelano hrano pa uvrstijo v ponudbo takoj, ko je na voljo pri dobaviteljih.
Kupci gledajo na ceno
Kot pravijo v slovenskih zadrugah, se vsako leto julija in avgusta družinske kmetije, ki vstopajo v verigo ponudbe zelenjave prek trgovskih polic, znajdejo na prepihu poceni ponudbe iz tujine, pri tem pa opozarjajo, da stanje še ni bilo tako alarmantno, kot je letos. Kmetije se na eni strani srečujejo z rastjo stroškov pridelave, embalaže, delovne sile in distribucije, na drugi strani se že na začetku sezone srečajo z izjemno nizkimi nabavnimi cenami, ki jih določijo trgovine. »Njihove nabavne cene so nižje kot lani ter nižje kot cene primerljive oziroma slabše kakovosti blaga na veletržnicah. Poleg nizkih cen trgovine nabavljajo majhne količine, na drugi strani se uvažajo presežki zelenjave s tretjih trgov po izjemno nizkih cenah. S takšno nabavno strategijo se na kratki rok uničuje lokalna slovenska pridelava, na srednji in dolgi rok pa si ponudniki iz tujine zagotavljajo tržišče,« pravijo v Zadružni zvezi Slovenije. Dodajajo še, da je k takemu stanju prispeval tudi slabo premišljen ukrep popis košarice osnovnih živil, na kar so zadružniki opozarjali vse od njegove uvedbe, ukinitev ukrepa pa so sprejeli z odobravanjem.
»V našem podjetju ponujamo tudi odkup presežkov, ki jih želimo ponuditi našim kupcem, kar je izjemnega pomena za naše delovanje. Iz tujine dokupimo izključno izdelke, ki jih ne moremo odkupiti lokalno – bodisi trenutno ali sicer, ker jih pri nas na primer ni možno pridelati. Je pa kakovost lokalnih dobaviteljev, s katerimi sodelujemo, na visoki ravni, za kar smo pripravljeni plačati pravično ceno,« so se odzvali v Lidlu.
Tudi v Mercatorju, kjer imajo 82 odstotkov izdelkov slovenskih dobaviteljev, se odkupne cene oblikujejo po tržnih principih, pri čemer jim je v interesu ponuditi lokalno hrano, ki ima tudi nižji ogljični odtis. »Prevladujoča količina zelenjave v naših trgovinah je v razsutem stanju oziroma ni predpakirana. Poudarjamo pa, da je v Sloveniji pridelava zelenjave in sadja preveč odvisna od naravnih razmer, saj nimamo dovolj primerne infrastrukture, kot so namakalni sistemi, rastlinjaki, geotermalna energija in podobno.«
V trgovskem podjetju Tuš trditev zadružne zveze o nizkih nabavnih cenah ne zanikajo povsem. Pravijo, da v trenutnih gospodarskih razmerah kupci bolj gledajo na ceno izdelkov in temu se na izjemno konkurenčnem slovenskem trgu s ponudbo trgovci tudi prilagajajo. »To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki je trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov,« so zapisali.
Zadružniki ob vsem naštetem pozivajo vlado, naj spremeni zakon o kmetijstvu in med nedovoljene trgovinske prakse uvrsti tudi prodajo pod nižjimi cenami od nabavnih, domačim pridelovalcem zelenjave, ki organizirano vstopajo v verigo oskrbe, pa zagotovi pomoč za pridelavo zelenjave v letošnjem letu. Prav tako pozivajo trgovce, naj potrošnikom omogočijo izbiro lokalne slovenske zelenjave in vsaj na začetku sezone zagotovijo odkupne cene, ki bodo na sezonski ravni pripomogle k povprečni letni odkupni ceni, s katero bodo pokrili stroške pridelave.
Uvoza vse več
Kot kažejo podatki Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), se je s tržno pridelavo zelenjadnic v letu 2022 ukvarjalo 1570 kmetijskih gospodarstev, kar je približno enako kot leta 2019, se je pa za 10 odstotkov skrčila osnovna površina, na kateri so zelenjadnice pridelovali (2536 hektarjev v letu 2022). Pridelava zelenjadnic v Sloveniji še vedno poteka večinoma na prostem. Podatki KIS prav tako kažejo, da se nadaljuje trend povečevanja uvoza zelenjave. Skupna količina uvožene zelenjave v letu 2022 je bila znova večja kot ob predhodnem popisu, od tega je bil uvoz predelane zelenjave večji za 9 odstotkov. Podatki za leto 2022 kažejo še, da je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo le 38-odstotna, kar je za pet odstotnih točk manj kot leta 2021, za približno toliko se je znižala tudi stopnja samooskrbe s svežo zelenjavo (53 odstotkov).
