Začetki šolstva v Šalovcih segajo v drugo polovico 19. stoletja in so zrasli iz cerkvenih potreb, ko sta skromni organiziran razvoj šolstva začeli protestantska, nato pa še katoliška šola.
Ob 140-letnici šolstva v Šalovcih, 110-letnici stare stavbe šole in 60-letnici nove šole so na Osnovni šoli (OŠ) Šalovci pripravili posebno slovesnost s pestrim kulturnim programom, v katerem so nastopili sedanji in nekdanji učenci šole. Predstavili so se člani otroškega in mešanega pevskega zbora šalovske šole, mladi gledališčniki s šole, otroci iz vrtca pri OŠ Šalovci, ki so prikazali nekdanje otroške igrice, pa sprejem v pionirsko organizacijo in telovadni nastop, kot so ga v preteklosti izvajali člani sokolske telovadbe.
Po letu 1848 so grofje rimsko katoliškim in evangeličanskim učiteljem darovali zemljišča za lažje preživljanje. Ker v šalovski občini takrat ni bilo šole in učiteljev, so si zemljišče razdelili kmetje, leta 1877 pa je župan Mihael Županek to zemljišča uradno vrnil učiteljstvu. Ker učiteljev še vedno ni bilo, so imenovali za oskrbnike učiteljskih zemljišč zanesljive osebe iz obeh veroizpovedi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Črno-beli skoraj prijetno presenetili, a v dodatku ostali brez zmage: Mura - Maribor 1 : 1
V 13. krogu prve lige sta se v Fazaneriji pomerila Mura in Maribor. Nekoč je to bil derbi, že nekaj časa pa so bili vijoličasti v teh dvobojih izraziti favoriti. Predvsem po zaslugi črno-belih, ki so si privoščili že vse vrste porazov in niso bili na zaželeni ravni. Tokrat bi po dolgem času lahko pozitivno presenetili, a so spet popustili malo pred koncem. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Evangeličanska verska občina je takrat spadala v šolski okoliš Hodoš, zato so večji otroci hodili v hodoško evangeličansko šolo, manjše je poučeval neki kmet in jih brezplačno pripravljal za hodoško šolo. Ko je bilo otrok preveč in v razredu ni bilo dovolj prostora, so krajani Šalovec sklenili ustanoviti svojo šolo. Šalovska podružnica si je leta 1884 postavila leseno učilnico, šolo pa so prvotno obiskovali učenci katoliške in evangeličanske veroizpovedi. Leta 1910 je prišlo med katoličani in evangeličani do spora v verskem oziru, zato so evangeličani iz svoje šole izključili katoliške otroke, ki so bili primorani obiskovati šolo na Hodošu in kasneje v Velikih Dolencih.
Evangeličani bi morali po naročilu velikega župana na pritisk ministrstva prosvete zgraditi novo šolsko poslopje po predpisih za šolska poslopja, vendar so to nalogo odklonili, katoličani pa so se odločili za gradnjo svoje šole, ki so jo odprli leta 1913. Pouk v tej šoli se je začel leta 1914, od leta 1919 pa je bil v šoli slovenski jezik. Med letoma 1919 in 1922 v šoli sicer ni bilo pouka, ker so v njej bivali orožniki.
Kasneje so šolsko zgradbo postavili tudi evangeličani, in sicer na zemljišču, ki so ga kupili od Karla Baleka. Stavba, ki je bila v vmesnem času že večkrat prenovljena, stoji še danes, v njej pa je vrtec pri Osnovni šoli Šalovci.
Leta 1930 sta bili obe verski šoli združeni v Državno osnovno šolo Šalovci. Pouk je potekal v stavbi evangeličanske šole. Med okupacijo Nemcev leta 1941 so ti predali celotno prekmursko pokrajino Madžarom, tako je tudi šalovska šola postala spet madžarska. Pouk se je vršil v madžarščini s slovensko razlago, uporabljali so knjige, predpisane od madžarskih oblasti. S šolskim letom 1946/1947 je bila izvedena upravna združitev šalovske in hodoške šole z upraviteljstvom na Hodošu. Na šolah Šalovci in Hodoš je bila ustanovljena pionirska organizacija.
V šolskem letu 1952/1953 se je v Šalovcih ustanovila osemletna šola za kraje Šalovci, Dolenci in Budinci, vendar je večina budinskih otrok zaradi bližine obiskovala šolo v Markovcih. Deset let pozneje, to je leta 1962, se je začela gradnja nove šole z namenom, da bi izvajali predmetni pouk v višjih razredih. Odprtje nove šole je bilo 15. septembra 1963, v njej so bile štiri nove in sodobne učilnice. Čez dve leti je postala šola v Šalovcih centralna šola s podružnicama Dolenci in Hodoš, vse so imele osemletko, v Šalovcih pa je pouk potekal v dveh izmenah. Do nove reorganizacije šole je prišlo leta 1968, učenci od 5. do 8. razreda iz Dolenec in Hodoša se morajo po odločbi Občine Murska Sobota prešolati v Šalovce. Starši iz Dolenec so temu nasprotovali, zato so svoje otroke pustili v Šalovce šele 26. septembra.
Nova reorganizacija šole je sledila leta 1974, saj je bila Osnovna šola v Markovcih ukinjena kot samostojna šola in je postala podružnica centralne šole v Šalovcih, naslednje leto je sledila še ena reorganizacija, OŠ Šalovci je postala centralna šola od 1. do 8. razreda s podružnicami Markovci, Dolenci in Hodoš. Leta 1982 je šalovska šola postala centralna šola s podružnicama Markovci in Dolenci (od 1. do 4. razreda), ukinil se je pouk v dveh izmenah.
Oktobra 1997 je bil položen temeljni kamen za začetek gradnje nove šole oziroma telovadnice, novih učilnic, kuhinje z jedilnico in upravnih prostorov, hkrati je stekla adaptacija obstoječih prostorov in stare zgradbe za potrebe vrtca in knjižnice. Odprtje novih šolskih prostorov je bilo 17. septembra 1999. Od leta 2011 pouk poteka samo na matični šoli v Šalovcih, kjer vlogo ravnateljice od 1. decembra 2021 opravlja Jožica Tratar.
"Šolstvo v Šalovcih je v častitljivih letih svojega obstoja znalo vedno sprejemati različne izzive in se z njimi soočati, zato ga krasi bogata tradicija dobrega in uspešnega dela. Različna priznanja in ostali rezultati ustvarjalnega dela generacije učencev dokazujejo, da je šolstvo skozi stoletja uspešno opravljalo svoje osnovno poslanstvo, to je vzgojo in izobraževanje mladih. Poleg uresničitve želje po novih prostorih je šolstvo skozi čas nizkega vpisa kljubovalo tudi težnjam po zapiranju in ukinitvi majhnih šol, k sreči je prevladal razum, saj bi se z ukinitvijo tradicije šolstva v tem kraju počasi začel propad kulturne krajine in s tem še večje depopulacije obmejnih, že tako gospodarsko manj razvitih območij. Danes lahko z velikim ponosom cenimo prizadevno delo naših predhodnikov, prav tako smo lahko ponosni na delo današnje mlade generacije učiteljev, ki s svojim trudom uspešno odpirajo vrata inovativnim pedagoškim izzivom tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru," je na slovesnosti ob omenjenih jubilejih povedala Tratarjeva.
Ta se je zahvalila učiteljem, ravnateljem in ostalim zaposlenim, ki so s svojim trdim delom in trudim prispevali k uspešnemu delovanju in ugledu šole ter na ta način postavili temelje kakovostnemu izobraževanju, ki ga bodo z delom mlajših generacij ohranjali ali ga naredili še boljšega in uspešnejšega. Zahvalila se je tudi učencem, pa njihovim staršem in skrbnikom, ki so vsa leta stali ob strani, zaupali njihovemu delu in šoli ter verjeli v zgodbe o uspehu. "Velika zahvala, da lahko še naprej gradimo most povezovanja in izobraževanja v domači okolici, gre predvsem lokalni skupnosti, ki nam omogoča in skrbi, da kvalitetno izvedemo vse dejavnosti v šoli."
Zbrane, med katerimi so bili tudi nekdanji ravnatelji, učitelji in ostali zaposleni na šalovski šoli, nekateri ravnatelji ostalih pomurskih šol, nekdanji učenci ter sedanji otroci in učenci skupaj s svojimi starši, so nagovorili še župan Občine Šalovci Iztok Fartek, predstojnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, območne enote Murska Sobota Darja Farič Klemenčič ter poslanec Državnega zbora Damijan Zrim.
Program in scenarij prireditve sta pripravila Suzana Škodnik in Andrej Lainšček, za celotno sceno je poskrbela Klavdija Celec, tehnično podporo na slovesnosti, ki sta jo omogočili šalovski šola in občina, pa so nudili Dejan Rocner, Nejc Rajtar in Anton Bedek.
Ariela Abraham140 let šolstva v Šalovcih
