Šalovski župan Iztok Fartek vidi možnost za pridobitev svežega denarja v gradnji osrednje slovenske sežigalnice komunalnih odpadkov. Ideja je nekoliko nenavadna, če že nepremišljena, in to ne zaradi tega, ker občina leži na zaščitenem območju. Z idejo o gradnji sežigalnice požira besede izpred nekaj let, ko so se goričke občine skupaj s Porabci odločno zoperstavile načrtovani gradnji tik ob avstrijsko-madžarski meji in za katero se je izkazalo, da bi imela neugodne vplive tudi na severnem Goričkem. Zato njegova trditev, da sodobne tehnologije preprečujejo negativne vplive na okolje, ne bo držala. Žalostno je, da občina in samo Goričko ni sposobno izkoristiti razvojnega potenciala, ki jim ga daje krajina. In to iz preprostega razloga »tu se nič ne izplača«. Najenostavneje je postaviti umazano tehnologijo in pričakovati, da se bodo novci (renta) stekali v občinsko blagajno sami po sebi. Očitno sedanji lokalni politiki ne vedo ali nočejo vedeti, da je Prekmurje imelo že nekaj takih zgodb, ki so jih ljudje plačali s svojim zdravjem. Prehod na intenzivno kmetovanje je bil eden takih. Tudi takrat je veljalo, da več ne bo treba delati, saj bodo zaščitna sredstva opravila vse delo na njivi.
Lahko se zgodi, da bodo Šalovci sežigalnico dobili, ker je nihče drug v Sloveniji ne bo hotel. Če se bo to res zgodilo, pa se bo Prekmurje zares soočilo z novim velikim ekološkim problemom. Ne gre toliko za vprašanje emisij pri sežiganju, ki so lahko v mejah dopustnega. Drug velik problem bo toplota, ki jo bo proizvedla sežigalnica. Četudi bi se jo izkoristilo za energetske potrebe (elektrika), ostaja nizkotermična toplota, ki jo je potrebno uporabiti za ogrevanje stavb, sicer bo izpuhtela v zrak in prispevala k dodatnemu pregrevanju Prekmurja, ki je v povprečju za dve stopinji bolj toplo od slovenskega povprečja.
Lahko se zgodi, da bodo Šalovci sežigalnico dobili, ker je nihče drug v Sloveniji ne bo hotel. Če se bo to res zgodilo, pa se bo Prekmurje zares soočilo z novim velikim ekološkim problemom. Ne gre toliko za vprašanje emisij pri sežiganju, ki so lahko v mejah dopustnega. Drug velik problem bo toplota, ki jo bo proizvedla sežigalnica. Četudi bi se jo izkoristilo za energetske potrebe (elektrika), ostaja nizkotermična toplota, ki jo je potrebno uporabiti za ogrevanje stavb, sicer bo izpuhtela v zrak in prispevala k dodatnemu pregrevanju Prekmurja, ki je v povprečju za dve stopinji bolj toplo od slovenskega povprečja.