Na nedavnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila v Pomurju po številu glasov za listo Zveze govedorejcev Pomurja druga najbolj uspešna Lista Dejana Kuharja, imela bo predstavnika v svetu KGZS in dva predstavnika v svetu soboške območne enote zbornice. Preverili smo, kakšna je zgodba človeka, po katerem nosi ime lista, ki je prepričala več volivcev od marsikatere liste, na kateri so bila bolj zveneča imena igralcev na področju kmetijstva v regiji.
Dejan Kuhar (43) iz Nemčavec je že od mladosti zapisan kmetijstvu, po opravljeni srednji kmetijski šoli se je odločil za študij zootehnike na ljubljanski biotehniški fakulteti. Že takrat je vedel, da se bo moral po študiju ukvarjati s še kakšno dejavnostjo poleg vodenja domače kmetije, saj je bila ta premajhna, da bi preživila vse družinske člane. Leta 2006, potem ko je že delal v enem od podjetij v dejavnosti, je dobil ponudbo nemškega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane za živali, da bi postal generalni zastopnik blagovne znamke Milkivit za Slovenijo. Kasneje je dejavnost še razvil in s svojim podjetjem Nutrivita, v katerem so danes trije zaposleni, postal zastopnik še nekaterih drugih blagovnih znamk v panogi. »Želim širše gledati na celotno dejavnost. Podobne so tudi zgodbe kmetovalcev v tujini, saj so na kmetijah dobički, ki bi jih lahko vlagali v njihov razvoj, vedno nižji, zato marsikdo išče priložnosti tudi v podjetništvu.« Blago, ki ga prejmejo iz Nemčije, Nizozemske in Belgije, nato iz skladišča v Središču ob Dravi dostavljajo kmetom po vsej Sloveniji. V glavnem prodajajo prehrano za govedo in prašiče, v manjšem delu za perutnino, pa tudi hrano za pse, mačke in ribe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Z investicijo kmetija stopila na novo pot
Na domači kmetiji, ki sta jo v Nemčavcih zagnala njegova stara starša, danes živijo Kuhar s partnerico in otrokoma ter njegova mati. Že po smrti očeta leta 2006 so morali kmetijo nekoliko prestrukturirati. Do tedaj so se ukvarjali z rejo krav molznic, ki je bila po besedah Kuharja času primerna, potem pa so v obstoječih prostorih vzpostavili pitališče. Leta 2014 so se morali odločiti, ali bodo kmetijsko dejavnost opustili ali pa si bodo z novo investicijo olajšali delo in kmetijo uredili po sodobnih standardih. Odločili so se za investicijo, s katero so leta 2017 kmetijo vzpostavili čisto na novo. Zgradili so sodoben hlev odprtega tipa in s tem živalim omogočili bistveno udobnejše bivanje. »Velikokrat me kdo vpraša, kdo postori vse potrebno na kmetiji. Načeloma vse, kar je treba narediti, opravimo zjutraj ali zvečer. Ravnanje z živalmi je postalo lažje, pa tudi bolj varno. Na ta vidik smo bili pri zasnovi novega hleva še posebej pozorni, saj je lahko delo s 700-kilogramsko živaljo tudi nevarno. Eden od razlogov, da ne redijo več molznic, je pomanjkanje časa, saj sta s partnerico oba v službi, otroci pa so še premajhni. »V dejavnosti, ki jo zdaj opravljamo, so termini za hranjenje živali bistveno bolj prilagodljivi.«
Pred nakupom želi vedno videti žival
Pri Kuharjevih redijo 140 govejih pitancev. Oktobra bo spet čas za prodajo, iz hleva bo odšlo od 30 do 40 odstotkov živali. Živali – teleta kupijo v tujini, gre za različne pasme goveda, namenjene mesni proizvodnji, trenutno tri četrt črede sestavlja belgijsko plavo govedo. Živali v tujini po besedah Kuharja kupijo zato, ker je v Sloveniji težko napolniti hlev z živalmi iz domače reje. Kupijo teleta, ki tehtajo okoli 200 kilogramov, nato jih pitajo približno leto dni, dokler ne dosežejo teže okoli 750 kilogramov. »Vedno želim videti žival, preden jo kupim, saj se želim prepričati, da je zdrava in primerne kakovosti.« Ukvarjajo se tudi poljedelstvom, pri tem pridelujejo kulture, ki jih potrebujejo za rejo pitancev, morebitne presežke prodajo na trgu. Obdelujejo okoli 40 hektarjev površin, od katerih jih imajo približno polovico v najemu.
Lista za razvoj družinskih kmetij
Dejan Kuhar je s svojo listo somišljenikov na volitvah kandidiral že leta 2016, takrat so dobili enega predstavnika v svetu območne enote KGZS. »Letos smo se še bolj zavzeli in dodelali program. Gnalo nas je to, da si sami želimo krojiti usodo, sicer nam jo bodo drugi, predvsem ljudje na pristojnem ministrstvu in agencijah v Ljubljani. Vztrajati moramo s pobudami in idejami, ki nastajajo na lokalni ravni.« Kuhar kot pomemben podatek omenja dejstvo, da so bili vsi kandidati na njegovi listi kmetje, med katerimi so nekateri tudi zaposleni. Prav tako so bili na listi predstavniki iz celotnega Pomurja, tako govedorejci kot tudi prašičerejci in poljedelci. »Zavzemamo se za viden napredek na družinskih kmetijah, na katerih sloni tudi naš program.«
Katastrofalne cene
Govedorejci že dlje časa opozarjajo na nizke odkupne cene mesa. Kako jih sam dojema? »Katastrofa. Tako slabo, kot je letos od prvega dneva epidemije, ni bilo še nikoli v času, odkar se sam s tem ukvarjam. Cena telet pri nabavi ni toliko padla v primerjavi s ceno kilograma mesa pri prodaji. Marsikateri rejec, s katerim sem govoril, mora že razmisliti o tem, ali se mu v dani situaciji sploh še izplača uhlevljati živali.« Trenutno dobijo rejci okoli tri evre za kilogram govejega mesa. Cena seveda niha, odvisna je tudi od kakovosti in pasme živali.
Med epidemijo je tudi sam čutil posledice težav pri odkupu živali. »Del črede je že bil pripravljen za prodajo, ki se zgodi dvakrat ali trikrat letno. Dogovarjali smo se za prodajo 60 živali s kupci iz Libanona. Kljub temu da je cena že padla, smo imeli rejci možnost dobiti krizni dodatek, ki pa je bil vezan na določen rok. Zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo, je ladja, ki je odpeljala živali, prispela v Luko Koper s tednom dni zamude. Torej smo živali prodali po slabi ceni, pri tem pa smo ostali še brez kriznega dodatka. Pri omenjeni čredi smo tako izgubili lep znesek, več tisoč evrov.«
Vlada bi morala po mnenju Kuharja zaščititi celotno domačo proizvodnjo, od kmeta do živilskopredelovalne industrije. »S tem bi tudi zaščitili slovensko prebivalstvo. Po eni strani smo del enotnega evropskega trga, pri tem pa so Avstrijci svojo proizvodnjo v času krize zaščitili, kar bi lahko storili tudi mi.«