Tako se že dve leti, pravi direktorica knjižnice Vesna Laissani, z Igorjem Pircem iz Ljubljane, ki sodeluje s srbskim muzejem v Budyšinu v Nemčiji, pogovarjajo o Trstenjakovi razstavi: »Povabili so nas k sodelovanju pri skupni razstavi Slovenije, Nemčije in Češke, ki naj bi jo aprila leta 2020 odprli v Budyšinu v Nemčiji, kjer bi bila na ogled do oktobra, nato bi jo preselili.«
Preberite še
Odpri v novem zavihkuLelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Laissanijeva se veseli sodelovanja, saj je ljutomerska razstava Trstenjakovih del res nekaj unikatnega in posebnega – je namreč edina njegova samostojna razstava. Njegova dela imajo sicer tudi v Umet- nostni galeriji v Mariboru in Ljubljani, a nikjer niso postavljena kot samostojna razstava.
Kdo je Ante Trstenjak?
Ljutomerska razstava del Anteja Trstenjaka je sicer posebna tudi zato, ker imajo prav vse njegove tehnike – od akvarela, gvaša, olja, lesoreza, linoreza in svinčnika.
»Edino, kar si še želimo, so njegove skice. Naša naloga je skrb za kulturno dediščino, ki je v njegovem primeru res izjemna. In pri nas vse to lahko vidijo vsi – od šolskih otrok do drugih obiskovalcev, poleg tega si razstavo ogleda tudi večina turistov, ki raziskujejo Prlekijo ali Ljutomer.«
Do zdaj so tako razdelili 1372 zloženk o Trstenjaku, kar pomeni, da si je razstavo ogledalo vsaj toliko obiskovalcev, vsi namreč zloženke niti niso vzeli. V knjižnici bodo ob obletnici rojstva prihodnje leto izdali tudi publikacijo o Trstenjaku, ki nima ambicij monografije, je bolj za »interno« uporabo, saj Trstenjaka najmanj poznamo prav domačini.
Življenje in delo
Ante Trstenjak je slovenski slikar in grafik, ki je rojen 29. decembra 1894 v Slamnjaku.
Obiskoval je šolo za umetno obrt v Gradcu in na Dunaju, slikarstvo je študiral v Zagrebu, diplomiral pa je leta 1923 v Pragi. Strokovno se je izpopolnjeval v Italiji in Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice v Nemčiji in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Do leta 1950 je živel v Pragi, kjer se je tudi poročil. Po Pragi se je preselil v Maribor, kjer je ostal do smrti. Umrl je 4. decembra 1970 v Mariboru; pokopan je v Ljutomeru.
Trstenjak je postimpresionist, ki je večinoma slikal krajine, lužiške folklorne motive in tihožitja. Trstenjaka uvrščajo med najboljše slovenske akvareliste v času med obema vojnama.
Zgodbe skozi slike
Zbirka pod knjižnico je, pravi Srečko Pavličič, postavljena sistematsko. »Vsaka slika ima svojo zgodbo. Ne le o svojem nastanku, ampak tudi zgodbo o tem, kako smo jo pridobili, imajo pa slike tudi svojega botra. To je edinstven primer v Sloveniji, da smo uglednim osebnostnim – županji, častnim občanom in drugim vidnim osebnostim občine Ljutomer – dali botrstvo nad posamezno sliko. Kar pomeni, da so v častnem izreku vezani na to sliko, s tem pa vzdržujejo poseben odnos občana, človeka do umetniškega dela. S tem dajemo veličino tudi Trstenjakovim delom, saj je za zdaj naš edini slikar.«
Dela vredna od dva pa do deset tisoč evrov
Trstenjaka imajo poleg Slovencev za svojega tudi Čehi in Lužiški Srbi. O tem, kako zelo je cenjen, pove primer, ko so na Češkem v neki hiši po naključju odkrili njegova dela. Ljutomerska knjižnica je v četrtek rezervirala dve njegovi sliki, ki ju je želela kupiti, v soboto pa dobila le še eno, saj so v nekaj dnevih popolnoma razprodali vse njegove slike. Te imajo tudi ekonomsko vrednost, saj dosegajo cene od dva tisoč petsto pa do deset tisoč evrov.
Tako ima občina Ljutomer, ki je lastnica zbirke Trstenjakovih slik v galeriji pod knjižnico, tam tudi materialno, ne le umetniško in duhovno bogastvo. Knjižnica Ljutomer pa bo, čeprav so že izdali razglednico in zloženko o Trstenjaku, ob obletnici njegovega rojstva pripravila posebno zloženko
Razstava Prlekiji v ponos
V knjigo vtisov je svoje mnenje o razstavi vpisala tudi pranečakinja slikarja, ki je napisala: »Končno je zametek zbirke slikarja Trstenjaka umeščen na pravi kraj v Ljutomeru. Upam, da bo v prihodnosti zbirka dopolnjena z njegovimi deli, ki bi zbirko zagotovo obogatila in bi bila Ljutomerčanom in Prlekiji v ponos!«