V gornjeradgonski knjižnici so gostili predavateljico Alenko Šoštarič iz društva za celostno samooskrbo Samooskrbni.net, ki je delila praktične nasvete o samooskrbi z zelenjavo. Ta tema je v luči podražitve živil in tako tudi zelenjave še posebej aktualna. V Sloveniji bi bili lahko, kar se tiče pridelave zelenjave in poljščin, samooskrbni. Po velikosti imamo okrog 800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, a izkoriščamo zgolj devet kvadratnih metrov na prebivalca. »Na takšni površini lahko pridelamo okrog 45 kilogramov zelenjave, če znamo, kako,« je povedala Šoštaričeva, ki kot pozitivno navaja dejstvo, da dve tretjini prebivalcev Slovenije živi v svojih hišah in ima vrt, v čemer smo v svetovnem vrhu.
To pomeni, da poleg zadostnih količin zase lahko pridelamo še dovolj zelenjave za druge in si presežke izmenjujemo. »Situacija v Evropi in po svetu je vse bolj negotova, dobavne verige so prizadete, zato se moramo tudi s tega vidika postaviti na lastne noge in poskrbeti za samooskrbo. Tukaj je še intenzivno kmetovanje z globokim prekopavanjem, umetnimi gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi proti plevelu in škodljivcem, ki siromaši zemljo za zanamce, zato je treba začeti delati trajnostno, da omogočimo samooskrbo tudi njim.«
Samooskrba temelji na štirih stebrih – lastni pridelavi hrane, nabiralništvu, kupovanju pri kmetu in v lokalnem okolju. Za prva dva lahko poskrbimo sami, lahko pa se povežemo tudi s kmetom iz okolja, ki za nas prideluje vrtnine in nas z njimi oskrbuje vse leto. V društvu Samooskrbni.net imajo v zvezi s tem vizijo vzpostaviti t. i. sooskrbne centre, kjer bi si izmenjevali presežke zelenjave, nasvete, imeli skupno infrastrukturo, denimo mlin za moko ipd.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Pri lastni pridelavi hrane je Šoštaričeva poudarila pomen dobrega načrtovanja. Vrtnarjenja se lotimo tako, da najprej ugotovimo, kakšne možnosti imamo, kako velika je obdelovalna površina, ki je na voljo, kakšna je lega, kakovost zemlje, kakšno orodje imamo itn. Pri tem je smiselno poseči tudi po strokovni literaturi ali si izmenjati nasvete z izkušenimi vrtnarji.
Več kultur na več ravneh
Pomembna je že sama priprava površine, pri čemer je kultivator smiselno zamenjati za ruske vile, s katerimi zemljo zgolj prezračimo, ne uničimo pa mikroorganizmov v njej, kot se to zgodi pri uporabi kultivatorja. Pomembno je tudi, kakšna semena kupujemo. Najbolje je pridelati svoja, če jih nimamo, Šoštaričeva svetuje nakup ekoloških semen. »Rastline, ki dajejo konvencionalna semena, so bile vzgojene na zelo intenziven način. To pomeni, da so se umetno gnojile, uporabljala so se fitofarmacevtska sredstva proti škodljivcem, vzgojene so bile, da so čim lepše, čim bujnejše, da dajo čim več semen, ker je to produkt, ki ga prodajo. Ko damo ta semena v svojo zemljo in jih ne gnojimo z umetnimi gnojili, ne bo zrasla rastlina, kot nam jo obljubljajo slike, ker nima takšnih razmer. Medtem je pri ekoloških semenih tako, da rastlina zraste v naravnih razmerah, dá sicer manj semen, ampak bistvo je v zapisu informacij v semenih – ko bomo semena teh rastlin posejali naslednje leto, bodo uspevala in bodo visoko kaliva, predvsem pa je pomembno, da bodo pridelki pridelani na ekološki način.«
Poudarek predavanja je bil na tem, kako na čim manjši površini pridelati čim več. To je mogoče, če se odmaknemo od klasičnega vrtnarjenja, s čimer je mišljeno sajenje zgolj ene kulture na posamezni gredi, sajenje v pravilnih vrstah ipd. Na eni gredi lahko namreč gojimo tudi po tri, štiri različne kulture, pri tem pa je pomembno, da poznamo t. i. dobre sosede. Šoštaričeva je kot primer navedla sajenje čebule, korenja, redkvice in koprca oziroma solate, blitve in čebule na eno gredo, saj se ti sosedje medsebojno ščitijo, poleg tega se razraščajo v različnih smereh in tako drug drugemu omogočajo prostor za rast.
Več pa lahko pridelamo tudi z vrtnarjenjem na več ravneh. To pomeni, da lahko postavimo mreže za vzpenjanje rastlin, naredimo še en nivo nad gredo ali pa celo rastline speljemo na drevo. Na ta način lahko gojimo kulture, kot so različne vrste buč, fižol, kumare ipd., rastline, kot so jagode, pa lahko posadimo tudi v viseče lonce. Za pridelovanje zelenjave ni nujno imeti veliko zunanjih površin, saj lahko ta uspeva tudi na balkonskih vrtovih, v visokih gredah ali celo v kuhinji, vrt pa imamo lahko tudi na balah slame. Za ta način vrtnarjenja praktično ne potrebujemo zemlje, nekaj je damo le v luknjo, kamor posadimo sadiko, sicer pa bo z razraščanjem korenin slama kot podlaga povsem dovolj. Edina pomanjkljivost takega vrta je, da se vanj rade naselijo mravlje.
Pred zimo odstraniti plevel
Šoštaričeva je opozorila še na nekaj pomembnih stvari pri vrtnarjenju. Pomembno je, da poskrbimo za prilagoditve, torej da zavarujemo vrtnine pred točo s protitočnimi mrežami, da uporabimo mreže, ki ščitijo pred žgočim soncem, da uporabimo zastirke, grede zavarujemo z mrežami proti voluharjem ipd. Pri delu na vrtu je pomemben tudi vpliv lune – ko se ta polni, je idealen čas za presajanje rastlin, saj takrat vse snovi črpajo v svoje liste, medtem ko pri praznjenju lune te snovi odidejo v korenine, zato je takrat najprimernejši čas za sejanje. Ob prazni luni z rastlinami ne delamo, ker si težko opomorejo.
V jesensko-zimskem času je pomembno, da z gredic odstranimo ves plevel, ker se bo sicer čez zimo zelo ukoreninil. Po odstranitvi plevela na grede damo kompost ali listje, na vrh karton in čez še lesene deske, saj bodo mikroorganizmi, predvsem deževniki, na ta način poskrbeli, da bo zemlja spomladi rahla in greda pripravljena na sajenje.
V enem letu 500 članov
Alenka Šoštarič je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka, a se je pred časom odločila, da pusti službo in se posveti vrtnarjenju, s katerim se sicer ukvarja že 30 let. Je mentorica ter koordinatorica vseh slovenskih mentorjev v društvu Samooskrbni.net. Društvo deluje eno leto in ima že več kot 500 članov, število teh pa se nenehno povečuje. Namen društva je predajanje znanja o samooskrbi, vzgoji lastnih semen, sadik, pridelavi zelenjave in sadja itd. Člani se tedensko srečujejo na zoomu, kjer imajo predavanja o aktualnih temah, na voljo so jim spletna stran in skupina na družbenem omrežju, kjer najdejo videoposnetke, znanje in izkušnje pa si delijo tudi na praktičen način z ogledi in delom na vrtovih članov – skupaj vzgajajo sadike, se učijo pridelati semena itd. Eden večjih projektov, ki so ga izvedli, je ureditev učnega zeliščnega vrta v Zgornji Kungoti.