Češkova sta ustanovitelja spletnega portala Extraveganza, kjer ozaveščata o pomenu zdrave prehrane in krepita zavedanje o spregledanih pravicah živali, po selitvi v Prlekijo pa sta ustanovila neprofitni zavod z enakim imenom, v okviru katerega pripravljata dogodke in kreativne delavnice. Metod Češek je v sklopu pogovora izpostavil, da se mladi danes z drugimi radi primerjajo po stilu oblačenja, tudi po načinu govora, tako da uporabljajo anglizme, kletvice, prilagajajo dialekte. Nekateri skušajo dialekte zakrivati, to se pogosto dogaja, ko gredo v večja mesta, na primer v srednjo šolo, na fakulteto, zaznava. »Danes videvam ogromno mladih, ki hodijo okoli ali v šolo v trenirkah in belih nogavicah. Ko sva bila midva mlada, tako oblečen nihče ni hodil v šolo ali na zabavo,« je primerjal preteklost in sedanjost. Nadaljeval je, da na samopodobo mladih vplivajo svet, odnosi med vrstniki, vedno bolj pa so pomembna tudi družbena omrežja. »Mladi se primerjajo s tistimi, ki so 'kul', in tem potem prilagajajo oblačenje, jezik, kdaj tudi izbor prijateljev,« pojasnjuje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kangler ob obisku v Pomurju: »Občutek imam, da imamo predsednico in ne predsednika vlade«
Kandidat za evropskega poslanca na listi SDS Franc Kangler se je v družbi lokalnih strankarskih kolegov mudil v Pomurju.
Na izoblikovanje človekove samopodobe po besedah moderatorja pogovora že od otroštva naprej vplivata tudi vzgoja in zgled staršev. Zakaj pa danes na to vplivajo družbena omrežja? Svoje mišljenje o tem so v spletnem pogovoru predstavile tudi sodelujoče mladostnice. Lina je potrdila, da imajo ljudje na družbenih omrežjih velik vpliv na mlade in da to tudi dejansko vpliva na manjšo samopodobo. »Imela sem nekaj sošolk, ki so imele večji vpliv na druge. Kakor se je oblekla ena, tako so se potem še druge, če ena pri malici določene hrane ni jedla, so to posnemale tudi druge,« je opisala.
Čredno sledenje
Češkova sta dejala, da vsi vemo, da so fotografije na družbenih omrežjih obdelane, da so posnete iz takih zornih kotov, da izgledajo boljše, in da je realna podoba dostikrat daleč od prikazane. V Krogotoku je sodelovala tudi učiteljica Mateja, ki je pri tematiki izpostavila razliko med generacijami. Omenila je, da je bilo včasih tako, da si nekomu želel biti podoben, ker si mislil, da je bolj srečen, da je bil boljši, in domneval si, da če boš tak kot oni, se bo to dogajalo tudi tebi. Učiteljica še opaža, da imajo družbena omrežja večji vpliv na tiste mlade, ki niso preveč sigurni vase, imajo morda v ozadju neprijetno družinsko zgodbo ... Na šoli, kjer deluje, pa zaznava, da je vedno kdo, ki si zna ustvariti okolje in pritegniti nekaj posameznikov. Sam je potem »glavni«, ostali pa mu čredno sledijo.
Direktorico ljutomerske knjižnice Vesno Laissani je nato v nadaljevanju pogovora zanimalo, kaj mora imeti vplivnica, da pritegne kopico ljudi. Prav tako vidi, da je boj navadno bolj oster med puncami, ženskami, zato lahko slabo vpliva nanje, če jih družba izloči. S tem so se mladostnice strinjale, Lina je s soudeleženci delila tudi svojo izkušnjo. Na eno od osnovnih šol je začela hoditi v 5. razredu in na začetku s strani sovrstnikov ni bila najlepše sprejeta. »Situacija se je pozneje izboljšala, sem pa bila vseeno večkrat izključena,« je razkrila in dodala, da ko se je to dogajalo, se je bolj zaprla vase, ni imela toliko socialnih stikov. K sreči se je zavedala, da mora to prebroditi in to ji je uspelo tudi s pomočjo glasbe in učenja inštrumenta.
Kaj pa je pozitivna samopodoba in v čem se je dobro zgledovati po vplivnežih, je še zanimalo moderatorja. Mladostnica Alja je navedla primer, da po nekom, ki na družbenih omrežjih širi zdrav način življenja. To lahko pozitivno vpliva na sledilce, da se začnejo več gibati, da bolj zdravo jedo ... Priznala je, da se v šoli druži s tistimi, ki so bolj popularni, in se tudi prišteva mednje, vendar jim ne sledi, ko se iz koga norčujejo. Tega ne podpira in prav tako si ne dovoli, da bi jo prepričali v kakšno od slabih navad. Če kdo zavrne uporabo elektronskih cigaret, mu uporabniki pogosto govorijo, da se boji, da ni dovolj »in«, da si ne upa. »Meni je za to vseeno, ker delam tisto, kar sama hočem, nekateri pa se za to sekirajo. Ko se to začne, se več ne konča,« tako mladostnica. Gostje pogovora so tudi iz lastnih izkušenj povedale, da je to, da postaneš popularen, velikokrat odvisno od družbe, izgleda, od tega, kako se oblačiš in obnašaš. »Vedno je bilo tako, da če si se za nekoga, iz katerega se je družba posmehovala, postavil, si bil na koncu ti tarča posmeha. Iz družbe lahko izpadeš še, če ne želiš kaditi, ne greš na vsako veselico, pijačo ...,« je še povedala ena od mladostnic in na koncu priznala, da se sčasoma vse popravi in je lahko v srednji šoli situacija čisto drugačna kot prej.
Naslednji Krogotok bo 24. februarja, ko se bodo udeleženci pogovarjali o mladih in odnosih doma.