Samostan je vklesan v pečine, ki se dvigajo približno 200 metrov nad desnim bregom reke Dnjester, v majhni vasici Tipova, ki leži slabih sto kilometrov severozahodno od Kišinjeva, glavnega mesta države Moldavije.
Dolgo, preden je nastala fevdalna država Moldavija, je bila tu ustanovljena skupnost ortodoksnih, pravoslavnih menihov. Po nekaterih podatkih naj bi samostan nastal že v 6. stoletju, ko so bile nekatere celice vkopane in izdolbene znotraj strmih pečin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
V času Sovjetske zveze je bil samostan zaprt in uničen. Leta 1975 so bile ruševine tipovega samostana zaščitene s strani države. Od leta 1994 so se verske službe nadaljevale in je bil izgrajen sodoben pravoslavni kompleks z cerkvijo. Od tam je čudovit razgled na reko Dnjester. Preko travnika za cerkvijo se odpravite proti robu pečine, kjer vas po strmih in v skalo vklesanih poteh pot pripelje do starodavnega jamskega samostana, katerega le manjši del je ohranjen v prvotni obliki.
Po prvotnih načrtih je ohranjena dvorana, jamski kompleks Vnebovzetja, ki izhaja iz 15. stoletja. V njem je še danes aktivna cerkvica in tudi manjši muzej. Poleg verske vloge, so ti kompleksi jamskih soban igrali pomembno vlogo pri obrambi srednjeveške moldavske države pred napadi Mongolov in drugih napadalcev.
Samostan je mogoče obiskati vsak dan. Za samo raziskovanje, hojo po pečinah, oglede soban vklesanih v pečine, vmes tudi na robu prepada, potrebuješ nekaj ur in tudi kondicije. Ob ogledu lahko v kakšni sobani meditiraš ali si odpočiješ. Obiskovalcev, ki bi zmotili tvoj mir pa praktično ni, tam živi le pet menihov.
Mitja Ficko je popotnik, ki se je v začetku junija na lastno odgovornost odpravil na pot v Moldavijo. Ob tem je zapisal utrinke, ki jih berete, posebna reportaža iz Pridnestrja pa vas čaka v mesečni prilogi Pen, ki bo izšla na zadnji julijski četrtek.
Moldavska vinska klet Cricova
Odpravili smo se tudi v največjo vinsko klet na svetu Cricova, ki se nahaja v mestu z istim imenom, in leži 15 kilometrov severno od glavnega mesta Moldavije, Kišinjeva.
Vinska klet Cricova je bila ustanovljena leta 1952 in slovi po pridelavi odličnih penin. Ponaša se s 120 kilometri podzemnih labirintnih cest. Predori pod Cricovo obstajajo že od 15. stoletja, ko so izkopavali apnenec za pomoč pri gradnji današnje metropole Moldavije Kišinjeva. Za turistične oglede je na voljo 12 kilometrov, ki se jih opravi z električnim minibusom. Ima največjo površino kleti na svetu, ki se uporablja za shranjevanje in proizvodnjo vina. Polovica podzemnih cest se uporablja za skladiščenje vina. Podzemne ceste so poimenovane po vinih, ki jih hranijo, kabernet, pinot… To "vinsko mesto" ima svoja skladišča, degustacijske sobe in druge objekte pod zemljo. Stalna letna temperatura je 12 stopinj Celzija, kar skupaj z vlažnostjo tvori idealne pogoje za hranjenje približno 30 milijonov litrov visokokakovostnega vina, ki ga letno pridelajo
Hranijo izjemno zbirko vin, ki šteje 1,25 milijona steklenic redkega vina. Najstarejše vino sega v leto 1902.
Legenda pravi, da je leta 1966 v klet vstopil kozmonavt Jurij Gagarin, ki se je v kleti izgubil in ponovno pojavil dva dni pozneje, v kleti je pustil tudi posvetilo. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je tam praznoval svoj 50. rojstni dan.
