Država je spomladi samozaposlenim, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v občutno zmanjšanem obsegu, priskočila na pomoč s temeljnim dohodkom, v jesenskem valu pa tudi z možnostjo povrnitve delno izgubljenega dohodka v primeru odrejene karantene ali zaradi obveznosti varstva otroka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V prvem svežnju ukrepov za pomoč gospodarstvu je država sicer pozabila na samozaposlene, ki uveljavljajo pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva, kar so kasneje popravili. Zdaj pa prav nekateri od njih opozarjajo na nov zaplet, to je vračanje prejete pomoči. Številni so namreč že v času prve epidemije zaprosili za temeljni dohodek, za katerega pa velja, da ga bo treba vrniti, če jim prihodki v letu 2020 ne bodo upadli za več kot deset odstotkov v primerjavi s tistimi v letu 2019. Če so za temeljni dohodek zaprosili v v obdobju druge razglašene epidemije, pa mora biti padec prihodkov v primerjavi z lanskimi večji od 20 odstotkov.
Lani na porodniškem dopustu, letos krajši delovni čas
Podjetnice, ki so bile lani na porodniškem dopustu, letos pa svojo dejavnost opravljajo naprej, so v javnosti in na družbenih omrežjih še opozorile, da bodo morale po sedaj sprejeti zakonodaji prejeto pomoč vrniti oziroma do nje niso upravičene. Razlog? Povedano praktično: med materinskim in starševskim dopustom – ki smo ju pred leti poznali kot porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka – se samostojnim podjetnicam kot dohodek šteje bruto nadomestilo. »V mojem primeru je to 859 evrov,« nam je povedala ena izmed njih, ki se je po izteku porodniškega dopusta odločila za krajši delovni čas zaradi starševstva.
Prav to ji po trenutnem tolmačenju členov o vračanju temeljnega dohodka povzroča največ težav. »Svoje prihodke moram preračunati na delovne ure, ki jih je letos, ko dejavnost opravljam, pol manj, kot jih je bilo lani, ko sem bila na porodniškem dopustu in so mi avtomatsko upoštevali osem ur,« je dejala. Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 se torej prihodki delijo s šestimi in ne dvanajstimi meseci.
»V mojem primeru 'smem' zaradi koriščenja državne pomoči imeti v letošnjem letu 4118 evrov vseh prihodkov, torej 343 evrov mesečno,« je pojasnila podjetnica, ki ni želela biti imenovana. Dodala je, da so ji prihodki letos glede na prejšnja leta padli za več kot polovico. Prav zaradi posebnega preračunavanja v primeru uveljavljanja ukrepa krajšega delovnika ni upravičena do jesenskega univerzalnega temeljnega dohodka, vrniti pa bo morala tudi državno pomoč, na račun nakazano spomladi. »Resnično se mi zdi nepravično, da avtomatično iz pomoči odpademo vse mamice, ki smo bile lani na porodniškem dopustu.« Še bolj jo boli to, poudari mlada mamica, da je njihovo zaprtje zapovedala prav država.
V slepi ulici
V podobnem položaju se je znašla samostojna podjetnica Mojca Lipič iz Murske Sobote. Spomladi je bila zaradi zahtev države prisiljena svoje podjetje zapreti za sedem tednov, v tistem času je zaprosila za temeljni dohodek v višini 700 evrov in ga tudi prejela. Z denarjem je poravnala najemnino in stroške za poslovni prostor. Kmalu zatem je ugotovila, da bo morala vso pomoč vrniti. Razlog je enak kot v zgoraj opisanem primeru. Lani je bila na starševskem dopustu, nato je začela uveljavljati ukrep krajšega delovnika. Moti jo predvsem to, da država kot pogoj za pomoč postavlja primerjavo prihodkov s tistimi iz prejšnjega leta. »V svojem salonu imam eno zaposleno, ki je skrbela, da je salon normalno deloval tudi v času moje porodniškega dopusta. Glede na to, da je v letu 2019 ustvarjala prihodek ena oseba, letos pa ga dve, je logično, da ne moreva imeti padca prometa. Zato zdaj nastane problem, ker država pravi, da če nimaš padca prometa glede na lani, nisi upravičen do pomoči,« je razmišljala naša sogovornica, ki se je, kot pravi, zaradi tega znašla v slepi ulici.
Kaj pravi Furs?
"Upravičence, ki koristijo pravico do skrajšanega delovnega časa po ZSDP-1 ali pa so zavarovani za skrajšan delovni čas zaradi drugih razlogov, se skladno z namenom zakona obravnava kot upravičence, ki ne poslujejo celo leto. Njihova dejanska delovna obveznost je namreč krajša od standardne delovne obveznosti, ki jo sicer predstavlja 8 urno zavarovanje. Dejstvo je, da tisti, ki je zavarovan in posledično posluje manj kot 8 ur iz naslova opravljanja dejavnosti, časovno ne posluje enako kot nekdo, ki je zavarovan za 8 ur - saj očitno v ostalem času varuje otroka. Torej posluje časovno manj, na letni ravni pa, glede na standard polnega poslovanja, ki za namene tega člena izhaja iz zavarovanja in znaša 8 ur, to pomeni, da ne posluje celo leto," pravijo pri FURS. Za namen izračuna povprečnih mesečnih prihodkov se tako šteje, da je upravičenec, ki je v letu 2020 koristil krajši delovni čas v višini štirih ur, posloval le šest mesecev. Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 se torej letošnji prihodki delijo s šestimi meseci.