Eden večjih napovedanih projektov v pomurski regiji je zagotovo večnamenska športna dvorana s pokritim bazenom, ki naj bi odgovarjala tako na potrebe športa kot družbenih dogodkov in kulturne dejavnosti. Lendavska občina je ta strateški projekt, ki je bil sprva ocenjen na dobrih 12 milijonov evrov, zdaj pa ocenjena vrednost znaša 18 milijonov evrov, pripeljala do te točke, da ima že od konca novembra 2021 na mizi gradbeno dovoljenje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti tovornjak prebil varnostno ograjo
Zaprta sta prehitevalna pasa, nastajajo zastoji.
Vložili že veliko
Še pred tem je investirala več kot milijon evrov za projektno dokumentacijo in nakup zemljišča, kjer naj bi dvorana, ki bo po prvotnih napovedih župana Janeza Magyarja boljša od Stožic, stala. Gre za zemljišče med dvojezično srednjo šolo in trgovskim centrom Eurospin, občina pa ga je leta 2021 za 581 tisočakov odkupila od družbe FlawlessCode, ki je v lasti Primoža Kokota, brata od nekdanjega direktorja Pošte Tomaža Kokota, ki je bil lanskega septembra razrešen. Uradno iz poslovno-ekonomskih razlogov, a resnični razlogi tičijo v očitkih o političnem kadrovanju prejšnje vlade, saj je Kokot veljal za kader SDS, poleg tega so ga spremljale obtožbe, da za imenovanje na čelo državne poštne družbe ni izpolnjeval pogojev. V zvezi z nakupom zemljišča in dosedanjih vložkih za projekt večnamenske dvorane smo poročali že avgusta 2021. Tudi družba, ki je bila na javnem razpisu izbrana za izdelavo projektne dokumentacije, ta je občino v prvi fazi stala več kot pol milijona evrov, ko bo zagotovljeno financiranje dvorane pa skupno več kot 900 tisočakov, je posredno politično povezana. Njen direktor je namreč Bojan Purg, ki je bil konec leta 2021 imenovan za državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu, ki ga je takrat vodil minister Andrej Vizjak iz vrst SDS, katere član je tudi lendavski župan.
Kje bodo našli več kot 14 milijonov evrov?
Ne glede na domnevne politično-poslovne povezave, ki jih občini nekateri očitajo, pa dejstvo ostaja, da je finančna konstrukcija večnamenske športne dvorane še zdaleč od zaprte. Izvedba se zaradi nezagotovitve virov financiranja pomika v leti 2024 in 2025, kolikor je razvidno iz proračunskih dokumentov, poleg tega obstaja še vprašanje, kje in kako bo občina dobila več kot 14 milijonov evrov. Toliko namreč pričakuje s strani države oziroma sredstev proračuna Evropske unije, dobra dva milijona pa naj bi dobili v obliki donacij, ki tudi niso pojasnjene, čeprav je mogoče špekulirati, da bi to lahko bil madžarski kapital, na katerega pa v tem trenutku tudi ni realno računati, saj ima Viktor Orban težave z visoko inflacijo in dostopom do evropskih sredstev. Kot je Magyar poudaril na tiskovni konferenci, si ne želijo, da jim projekt zaradi politike propade in čez nekaj časa zaživi v drugem kraju.
"To breme izgube bodo nosili tisti politiki, ki so sedaj vpeti v državno politiko. Od nekaterih bi pričakoval, da so pravi lokalpatrioti in delajo za okolje, od koder prihajajo," če je Magyar s tem ciljal na kohezijskega ministra Aleksandra Jevška, mu ta prav veliko ne bo mogel pomagati. V novem kohezijskem obdobju 2021-2027, težkem več kot tri milijarde evrov, ki naj bi se v naslednjem mesecu že začelo izvajati, namreč ne bodo financirani tovrstni projekti. Magyar sicer trdi, da stavi na en drug mehanizem - na sklad za okrevanje in odpornost. Tu se pa vlada sooča s težavami z izpolnjevanjem ciljev, zaradi česar je Sloveniji šele nedavno Evropska komisija izplačala prvi, 50-milijonski obrok iz sklada, kjer nam zdaj pripada 1,5 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Skrbnik slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je poseben urad, ki deluje v okviru finančnega ministrstva, iz slovenskega načrta za okrevanje in odpornost pa bo vlada precej projektov črtala, zaradi domnevno preambicioznih zastavljenih projektov prejšnje vlade in dejstva, da je Slovenija zaradi visoke gospodarske rasti ostala brez predvidenih 268 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Ni povsem jasno, v katerem delu slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vidijo v lendavski občini priložnost. Ta je namreč sestavljen iz štirih razvojnih področij: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost, na področju športa pa je moč najti zgolj predvidene naložbe za digitalizacijo športa v okviru izobraževalnega procesa in nekaj novogradenj vadbenih površin za posamezne izobraževalne zavode. Opcija obstajajo sicer še prihajajoči razpisi za investicije v športno infrastrukturo, ki imajo podlago v lani sprejetem zakonu. Ta predvideva 150 milijonov evrov za tovrstne investicije v obdobju 2023-2027, a ni še znano, kaj bo vir navedenih investicij in koliko sredstev bo sploh razpisanih v prvi fazi.
Magyar: Lendava je bila prva!
Ali občina razmišlja o morebitnem zasebnem kapitalu, ki bi bil glede na zahtevno finančno konstrukcijo verjetno nujno potreben? Magyar pravi, da zaenkrat ne. Kot je torej mogoče razumeti sporočilo tiskovne konference, v Lendavi za gradnjo večnamenske dvorane, ki je danes ocenjena na skoraj 18 milijonov evrov, vse stavijo na pomoč države pri objavi primernih razpisov, pri tem pa se sklicujejo tudi na dane zaveze iz časa prejšnje vlade. Kako realna so ta pričakovanja, bo kmalu jasno, ob tem pa bosta piskrček pristavili še moravskotopliška in soboška občina. Tudi ti namreč načrtujeta večnamenski dvorani. Občina Moravske Toplice, ki je turistično daleč najbolj priljubljena občina v regiji, ima projekt ravno tako "ready to go", z gradbenim dovoljenjem, edina mestna občina v regiji pa dvorano predvideva v sklopu 26-milijonskega projekta ŠRC Fazanerija, ki pa je šele v začetni fazi - občina naj bi letos sprejela potreben prostorski akt, pri tem pa lahko naleti še na okoljske ovire zaradi vodovarstvenega območja. Lendavski župan odgovarja, da so z zgodbo večnamenske dvorane v Lendavi začeli prvi.