Sarajevo, ki postaja sodobna evropska prestolnica, so v 15. stoletju ustanovili Osmani, dobra tri stoletja kasneje pa se je mesto začelo modernizirati, svetovno slavo pa so mu prinesli predvsem trije zgodovinsko pomembni dogodki. Prvi in zagotovo najbolj pozitiven so bile zimske olimpijske igre leta 1984, čeprav o enem izmed največjih svetovnih športnih dogodkov v mestu ni več veliko sledi, nanj nas bolj ali manj spomni le Vučko, uradna maskota iger, ki ga v takšni ali drugačni obliki na sprehodu po mestu še vedno lahko zasledimo. Med tiste, precej negativne dogodke, pa zagotovo sodi obstreljevanje in obleganje mesta med letoma 1992 in 1994, na kar opominjajo številni muzeji, med drugim tudi »Muzej ratnog djetinstva«, kjer so razstavljeni številni predmeti, igrače in oblačila, ki so jih v času obleganja za sabo pustili tamkajšnji otroci. Obisk muzeja zagotovo ne pusti nikogar ravnodušnega, tudi nas, nekoliko mlajše ne, ki se sicer teh grozot ne spomnimo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Znano pa je mesto postalo po še enem dogodku, ki je tako v državi, kot drugod po svetu pustilo precej negativen pečat v zgodovini. V Sarajevu je namreč Gavrilo Princip leta 1914 ustrelil Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod za prvo svetovno vojno. Na mestu, kjer je bil nadvojvoda ustreljen, je postavljeno posebno obeležje.
Nedaleč od mesta atentata teče reka Miljacka, preko katere je zgrajen Latinski most. Ta je nekoč povezoval desno stran reke z delom mesta, kjer so stanovali pripadniki krščanske vere. Če se podate nekoliko naprej, lahko občudujete veličastno zgradbo, imenovano Vijećnica, nekoč mestna hiša, danes pa Narodna in univerzitetna knjižnica.
Pravi utrip počasnega in sproščujočega Sarajeva pa lahko doživite v »Inat kući«, ob turški kavi, kuhani v bakrenih džezvah, ki jih ročno izdelujejo, ne sme manjkati niti rakija. Restavracija je, tako kot večina drugih kavarn v tem delu mesta, pa tudi na Baščaršiji, v dolgoletnem trgovskem središču mesta, urejena v stilu zahodnih kultur. Večina prebivalstva v mestu je namreč muslimanov, o čemer pričajo tudi številne mošeje. V eno izmed njih, v Begovo mošejo, smo se s sodelavci med obiskom Sarajeva želeli podati tudi sami, vendar nam zaradi molitvene ure vstopa niso dovolili.
Smo se pa, kakor pravi turisti, podali tudi v »čevabdžinico«, ki velja za najboljšo v mestu, kjer seveda nismo mogli mimo čevapčičev v lepinji s kajmakom in domačim kislim mlekom ter kasneje še mimo sarajevskega piva. Ob koncu našega kratkega obiska v mestu smo se seveda odločili, da si pobližje ogledamo najbolj prepoznaven simbol Sarajeva, to je sebilj, javni vodnjak na trgu Baščaršije. Ker je znamenitosti in zanimivosti, ki jih nismo uspeli spoznati, ostalo še kar nekaj, smo si obljubili, da se v Sarajevo zagotovo še vrnemo.
