Šarec se zavzema za sožitje, Horvat opozarja na politične pritiske

Premier Marjan Šarec pravi, da je s ponosom in z veseljem sprejel zaupano nalogo, saj verjame, da je 100. obletnica tako izjemnega pomena, da je prav, da združimo vse sile, ki jih imamo na voljo, da obletnico obeležimo tako, kot se za naš narod spodobi. Včeraj je v Expanu gostil člane Častnega odbora za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

»Vsak bo dodal svoj kamenček v ta mozaik, vrhunec pa bo proslava v avgustu«, je še nadaljeval. Izjemnega pomena je, po besedah premierja, da praznik mine v duhu sodelovanja. »Živimo v sožitju in nikogar ne izključujemo, nikomur ne vsiljujemo svojega, želimo pa seveda ohranjati, kar je naše, slovensko. Proslavo vidi kot dokaz enotnosti slovenskega naroda in enotnosti vseh, ki živijo na tem območju.«Še pravi Šarec, ki ga je Vlada Republike Slovenije 25. aprila imenovala častni odbor, ki bo bdel nad dogodki v počastitev obletnice.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"

Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.

Dogodki in aktivnosti se bodo odvijali čez vse leto, njihov namen pa je, tako meni Šarec, v zavesti Slovencev utrditi zavedanje o pomembnosti odločitve, sprejete na mirovni konferenci, ob hkratni afirmaciji Prekmurja kot območja, na katerem živijo v medsebojnem razumevanju in spoštovanju pripadniki večinskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč pa tudi Judov in Nemcev, ki vsi v sožitju razvijajo svoje kulturne tradicije ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete.

Že včeraj se je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat odzval na poziv poslanca madžarske narodnosti Ferenca Horvatha, ki naj bi pozival otroke madžarske narodnosti, naj na prireditvi ob 100-letnici združitve Prekmurja z matično državo ne sodelujejo.

Med drugim v protestnem pismu Jožef Horvat piše: “Kot poslanec iz Prekmurja odločno protestiram proti tovrstnim pozivom in pritiskom na javni šolski sistem ter vse otroke, učitelje in ravnatelje dvojezičnih osnovnih šol. Prekmurski Slovenci smo skozi zgodovino ogromno pretrpeli, da smo ohranili našo narodno identiteto. Hkrati pa smo ves čas razvijali tudi visoko zmožnost sobivanja in spoštovanja drugih, manjših narodov, predvsem Madžarov,” je odločno poudaril vodja poslanske skupine NSi in dodal: “V demokratični in združeni Evropi so zato takšni pozivi nesprejemljivi, kažejo pa na zaskrbljujoč trend, ki po mnenju mnogih pomeni »madžarizacijo« Prekmurja.”