Zdravstvena inšpekcija je v SBMS ugotovila neskladja in pomanjkljive podatke na spletni strani in na oglasnih mestih, najbolj očitna neskladja so bila pri prehitevanju stopnje nujnosti, in sicer je redni prehitel hitrega, hitri pa zelo hitre. Neskladja so bila pri objavljenih čakalnih vrstah, ki so jih posredovali na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), in dejanskimi čakalnimi dobami, pa tudi glede najkrajših čakalnih dob po posameznih stopnjah nujnosti za vse zdravstvene storitve. Poleg tega je bilo več nepravilnosti pri zapisovanju osebnih imen, strokovnih ali znanstvenih naslovov zdravstvenih delavcev, nazivih zdravstvene storitve in podobnih podatkih.
Želje bolnikov niso bile pravilno označene
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
V inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno tudi, da pri vseh vrstah zdravstvenih storitev ne sporočajo točnih in ažurnih podatkov o čakalnih dobah in številu vpisanih pacientov. V bolnišnici pojasnjujejo, da je bilo to zaradi želja pacientov, ki so hoteli biti obravnavani pri določenem zdravniku, ali njihove želje za kasnejši termin ali pa medicinske indikacije zdravnika. Želje ali indikacije so bile v čakalne sezname evidentirane v opombah, pooblaščena oseba za vodenje določenega čakalnega seznama pa tega v programu ni pravilno označila, zato so se ti avtomatično prikazovali in evidentirali kot preskoki. Nastala neskladja zdaj redno preverjajo in so bolj pozorni pri vnašanju podatkov na čakalne sezname, so povedali.
Na vprašanje, zakaj je lahko prišlo do nepravilnosti, odgovarjajo: »Vzrok za odkrite nepravilnosti je tudi v nepovezanosti lokalnega in centralnega informacijskega sistema. Tako je bilo skoraj 15 tisoč pacientov zaradi nepovezanosti v SBMS čakajočih, niso pa bili hkrati vodeni kot čakajoči v centralnem sistemu eNaročanje v NIJZ,« so razložili. To, da niso povezani, so izvedeli šele od zdravstvene inšpekcije. »Menimo, da je premalo sodelovanja med ustanovami, njihovimi informacijskimi hišami in NIJZ. Tudi inšpektorica je povedala, da NIJZ o morebitnih nepravilnostih direktno obvešča njih in ne izvajalcev, ki bi lahko sproti odpravljali napake,« trdijo v SBMS.
Iz bolnišnice so nam še sporočili, da so nepravilnosti odpravljali sproti in zato niso bili kaznovani. Zavedajo pa se odgovornosti, ki jo kot izvajalec zdravstvene dejavnosti imajo z vidika zagotavljanja točnosti in kakovosti podatkov o prvih prostih terminih ter si prizadevajo za zagotavljanje ažurnih podatkov o prvih prostih oziroma okvirnih terminih ter o številu uvrščenih na čakalni seznam ter drugih podatkih, ki jih posredujejo v zbirko eNapotnica in eNaročilo.
Zakaj okvirni in ne točni termini
Zanimalo nas je, koliko potem objavljeni prosti termini oziroma okvirni termini na čakalnih seznamih zares držijo, na kar v SBMS odgovarjajo, da okvirni termini držijo. »Pacienta uvrstimo na čakalni seznam, nato pa dobi točen termin, ki ne presega čakalne dobe 120 dni. Ugotovljeno je bilo, da je v SBMS pri zdravstvenih storitvah, kjer je čakalna doba krajša od štirih mesecev (120 dni) in pri katerih ne gre za operativne posege, računalniško tomografijo (CT), magnetno resonanco (MR) in ultrazvočno diagnostiko (UZ), omogočeno naročanje na okvirni, ne pa na točni termin. To neskladje smo pojasnili s tem, da se pri teh okvirnih terminih izvaja triaža napotenih listin ter da je pri posameznih vrstah zdravstvenih storitev zaradi organizacije dela nemogoče napovedati točen termin, ker so posamezne storitve vezane na različne aparature (CT, UZ, MR). Te navedbe so v opombah v sistemu eNaročanje tudi razložene in pojasnjene na objavah na oglasnih deskah in spletnih straneh,« so še sporočili iz SBMS.