Murskosoboška bolnišnica nima več statusa covidne bolnišnice in zaradi zmanjšanja števila okuženih ne covidnega oddelka, ampak te zdravijo na običajnih oddelkih glede na osnovno bolezen ali stanje. S tem so nastale razmere, ki omogočajo vnovičen zagon vseh tistih zdravstvenih storitev, ki so jih v času epidemije izvajali v manjšem obsegu ali sploh ne.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
A kljub vrnitvi v normalno stanje po dveh letih in pol zastoja še ne bo mogoče delati na enak način. Prejšnja usmerjenost na zdravljenje covidnih bolnikov in širjenje okužb tudi med zdravstvenimi delavci sta zelo poslabšala stanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Čakalne dobe že pred epidemijo na marsikaterem področju niso bile sprejemljive, zdaj so skrb vzbujajoče. »Zadali smo si, da bomo z dodatnim delom v popoldanskem času ali ob koncu tedna skušali čakalne dobe skrajševati tam, kjer so najbolj pereče,« pove Manuela Kuhar Makoter, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Največ čakajočih je za kardiološki pregled in ultrazvočno preiskavo srca, nefrološki, nevrološki in gastroenterološki pregled, kolonoskopijo, potem pa tudi za operacijo kolka, kolena in hrbtenice.
Ob lastnem programu za skrajševanje najdaljših čakalnih dob bodo v regijski bolnišnici na osnovi dogovora z ministrstvom za zdravje dodatno izvedli še operacije žolčnih kamnov, kile, artroskopij, krčnih žil in zahtevne operacije žil. Dodatno delo bodo v celoti opravili zaposleni bolnišnice, in to ob svojem rednem delu. Toda že zdaj ugotavljajo, da zaradi velikih zaostankov in hitrega vpisovanja novih čakajočih kljub vsem naporom čakalnih vrst še nekaj časa ne bodo zmogli pomembno skrajšati. Ob tem je vendar treba poudariti, pove Kuhar Makoterjeva, da bolnike z resnimi zdravstvenimi težavami ali znaki bolezni takoj pregledajo v urgentnem centru, prav tako se pri bolnikih s slabšanjem klinične slike po presoji zdravnika operacija izvede prednostno.
Ob vseh prizadevanjih ustanove in pripravljenosti zdravstvenih delavcev, da podaljšajo svoj delovnik, v bolnišnici pričakujejo, da si bodo za skrajševanje čakalnih vrst prizadevali tudi bolniki sami. To lahko storijo z odgovornim sprejemanjem terminov, ki so jim ponujeni, kakor tudi z odzivanjem na vabila na preglede, ki se izvajajo v okviru preventivnih programov in pri katerih ni čakalnih vrst.
Nekaterih preprosto ni
Vsakodnevno se namreč srečujejo z bolniki, ki pokličejo zadnji trenutek, da ne bodo prišli na pregled ali poseg, oziroma izostanka niti ne sporočijo. In to kljub temu da ima bolnik po zakonu pravico, da se prenaroči samo enkrat. »Če imamo na neki poseg naročenih dvajset ljudi, eden ali dva ne bosta prišla. V specialističnih ambulantah jih zmanjka še več, celo do deset odstotkov, in to kljub temu da dan ali dva prej vse pokličemo oziroma jih z SMS- obvestilom spomnimo, da imajo termin,« pove strokovna direktorica. Nekaj bolnikov res ne pride zaradi opravičljivega razloga, ki se zgodi zadnji trenutek, precej več pa je takih, ki se jim opravičilo ne zdi potrebno.
Naročniška služba sprejema tudi veliko klicev s prošnjo za prestavitev terminov iz nekih osebnih razlogov, kot so službene obveznosti, dopust ali ker dajo prednost potrebi družinskega člana, in včasih imajo celo težavo, da kljub številnim čakajočim ne najdejo bolnika, ki bi bil pripravljen priti na operacijo ali poseg na določen termin.
Sistem naročanja nepregleden
Čakalne vrste podaljšuje tudi nepregleden in neučinkovit sistem naročanja, in to kljub uporabi sodobne informacijske tehnologije. Večkrat se dogaja, da isti človek zaseda dva termina za preiskavo, kajti napotnico mu napiše najprej njegov osebni zdravnik in nato še zdravnik specialist. Sistem za naročanje podvajanja sam po sebi ne zazna.
Prav tako v eni zdravstveni ustanovi ne morejo preveriti, ali je neki bolnik na enako preiskavo ali storitev naročen še kje drugje. »Tudi to, da je elektronska napotnica že vzeta iz sistema on-line, ne izključuje ponovnega naročila drugod, prav tako se ob opravljeni storitvi ali posegu drugod napotnica pri drugem izvajalcu avtomatično ne izbriše, razen če nam bolnik to sam sporoči,« še pojasni Manuela Kuhar Makoter.
Načrt skrajševanja čakalnih dob
Konec marca je na kardiološki pregled v SB Murska Sobota čakalo 2960 bolnikov, ob prištetem mesečnem prilivu bi jih bilo konec leta že 5008. V popoldanskih ambulantah, ki jih bodo imeli 12 dni v mesecu, bodo po načrtu dodatno pregledali 2816 bolnikov, število čakajočih pa zmanjšali za 768.
Na nevrološki pregled je konec marca čakalo 1623 bolnikov. Z dodatnim delom (1,5 ambulante na mesec) bodo do konca leta opravili 216 dodatnih pregledov. Več ne zmorejo, ker sta dve zdravnici na porodniškem dopustu.
Na nefrološki pregled je bilo konec marca naročenih 689 bolnikov. Popoldansko ambulanto bodo imeli dvakrat na mesec, do konca leta naj bi tako opravili 216 dodatnih pregledov. S tem čakalne dobe ob visokem številu novih prijav ne bodo skrajšali.
Na kolonoskopijo je pred enim mesecem čakalo 864 bolnikov, s popoldanskim delom in delom ob sobotah pa bodo opravili 360 dodatnih pregledov. Čakalne dobe ob visokem številu na novo prijavljenih ne bodo skrajšali. Enako ugotavljajo tudi za gastroenterološke preglede.
Z dodatnimi operacijami pa bodo čakalne vrste skrajšali pri endoprotezi kolka in kolena, zaradi dolgotrajnejše operacije bo to težje doseči pri
operaciji hrbtenice.