Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. V povezavi z 8. marcem velja omeniti tudi spontano stavko newyorških tekstilnih delavk 8. marca 1857.
Zetkinova je dan žensk predlagala na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je bila 1910 v Köbenhavnu. Leto kasneje, 1911, so mednarodni dan žensk, sicer 19. marca, praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po pravici žensk, da volijo in so izvoljene, pravici do zaposlitve in poklicnega izobraževanja in ukinitev diskriminacije na delovnem mestu.
V Sloveniji imamo sicer 12 državnih praznikov. Od tega pet praznikov ni dela prostih. To so dan Primoža Trubarja (8. junij), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september), dan suverenosti (25. oktober)in dan Rudolfa Maistra (23. november). So pa dela prosti dnevi novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan (8. februar), velikonočni ponedeljek (premični praznik - verski), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust - verski), dan reformacije (31. oktober - verski), dan spomina na mrtve (1. november), božič (25. december - verski) in dan samostojnosti in enotnosti (26. december).
So pa 8. marec v začetku letošnjega leta za dela prost dan razglasili v Berlinu
Zetkinova je dan žensk predlagala na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je bila 1910 v Köbenhavnu. Leto kasneje, 1911, so mednarodni dan žensk, sicer 19. marca, praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po pravici žensk, da volijo in so izvoljene, pravici do zaposlitve in poklicnega izobraževanja in ukinitev diskriminacije na delovnem mestu.
V Sloveniji imamo sicer 12 državnih praznikov. Od tega pet praznikov ni dela prostih. To so dan Primoža Trubarja (8. junij), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september), dan suverenosti (25. oktober)in dan Rudolfa Maistra (23. november). So pa dela prosti dnevi novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan (8. februar), velikonočni ponedeljek (premični praznik - verski), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust - verski), dan reformacije (31. oktober - verski), dan spomina na mrtve (1. november), božič (25. december - verski) in dan samostojnosti in enotnosti (26. december).
So pa 8. marec v začetku letošnjega leta za dela prost dan razglasili v Berlinu