V covidnih letih 2020 in 2021 so verski uslužbenci katoliške in srbske pravoslavne cerkve dobili skupno 5,3 milijona evrov pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ki je bil eden izmed ukrepov vlade Janeza Janše v številnih protikoronskih paketih. 700 evrov na mesec, kolikor je znašala izredna pomoč iz državnega proračuna, pa niso prejemali evangeličanski duhovniki, saj so ti redno zaposleni v evangeličanski cerkvi, in ne kot denimo katoliški duhovniki, ki niso v rednem delovnem razmerju, ampak imajo podoben status kot samozaposleni, kar je bil pogoj za pridobitev temeljnega dohodka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Janša čisto na koncu odobril 70 tisoč za evangeličansko humanitarno organizacijo
Janševa vlada je na eni izmed svojih zadnjih dopisnih sej, morda nekoliko za kompenzacijo, sklenila, da Evangeličanski humanitarni organizaciji (EHO) - Podpornica poplača stroške za izvajanje celostne oskrbe bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah z namenom preprečevanja širjenja, omilitev, obvladovanja, okrevanja in odpravo posledic covida v višini 69.780 evrov. Kot so obrazložili odločitev, so tudi duhovniki in duhovnice Evangeličanske cerkve v Sloveniji sodelovali pri celostni oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah ter pri pomoči bolnikom in sorodnikom na domu v letih 2020 in 2021 ter opravljali naloge, enakovredne nalogam pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so bili vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči. Kot pravna podlaga za sprejem sklepa je bil naveden 77. člen Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 oziroma tako imenovani deseti protikorona paket, ki določa, da pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijakom in študentom, ki so vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči pri celostni oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja, pripada dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini do 30 evrov dnevno. Ukrep iz tega člena je veljal od 11. novembra 2021 do 30. junija letos.
Obrambno ministrstvo danes: sklep ni imel pravne podlage
Teh slabih 70 tisočakov evangeličanska cerkev še ni dobila, na mizi premierja Roberta Goloba pa je danes predlog ministrstva za obrambo, da se sklep Janševe vlade razveljavi in se sredstva vrnejo na proračunskega uporabnika Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Kot je navedeno v obrazložitvi, je že vladna služba za zakonodajo 19. aprila opozorila, da bi predlagani sklep razširil upravičence do dodatka za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve iz 77. člena zakona, saj ta določba kot upravičence do dodatka navaja le pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijake in študente. Humanitarne organizacije, kot je tudi EHO Podpornica, pa niso del sil za zaščito, reševanje in pomoč. "Ker zakon eksplicitno navaja samo določene upravičence, ki jim zadevni dodatek pripada, ga vlada ne more izplačati tudi drugim subjektom, ki so opravljali »enakovredne naloge«, prav tako pa naveden člen določa tudi, da ukrep velja od 11. novembra do 30. junija 2022, zato je neustrezno financiranje njihove dejavnosti v letih 2020 in 2021 (pred novembrom 2021)", so zapisali na obrambnem ministrstvu in tako obrazožili pomanjkanje ustrezne pravne podlage.
Prejšnja vlada je sicer humanitarnim organizacija v prvem valu epidemija covida-19 zaradi njihovih aktivnosti povrnila intervencijske stroške v višini skoraj 300 tisoč evrov iz sredstev proračunske rezerve. Med humanitarnimi organizacijami je bila pokritja stroškov, ki so nastali med 13. marcem in 30. majem 2020, v višini 13.496,46 evra deležna tudi EHO Podpornica. Pravna podlaga za takratni ukrep je bil drugi odstavek 48. člena Zakona o javnih financah, ki določa, da se sredstva proračunske rezerve uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot je med drugim tudi množični pojav nalezljive bolezni.
Leon Novak, škof evangeličanske cerkve in duhovnik v soboški evangeličanski cerkveni občini, o zadevi še ni bil seznanjen, je pa razočaran, da tega poplačila ne bodo dobili, sploh ob pretekli izkušnji. "Vseeno ni povsem pravično, saj nismo dobili niti temeljnega dohodka," meni Novak in poudari, da bi jim ta denar prišel še kako prav, saj so se že v covidnem obdobju soočali z manjšimi prihodki, ravno tako pa je trenutno čas draginje, ki je prizadela tudi evangeličansko cerkev. Slednja ima v Sloveniji približno 18 tisoč vernikov, razdeljena pa je na 14 cerkevnih občin. Izven Pomurja sta le ljubljanska in mariborska cerkvena občina.
Po novem polno plačilo prispevkov tudi evangeličanskih duhovnikov
Država je sicer na podlagi zakona o verski svobodi do sedaj približno polovično financirala prispevke duhovnikov verskih skupnosti za pokojninsko in zdavrstveno zavarovanje. Katoliška cerkev je do konca letošnjega aprila v ta namen prejela dobrih 8,4 milijona evrov, evangeličanska cerkev, katera ima trenutno 12 duhovnikov, pa iz tega naslova letno prejme med 17 in 19 tisočaki, nekoliko večje izplačilo je bilo na podlagi covidne zakonodaje le leta 2021 zaradi višje, polne osnove. Janševa vlada pa je v svojih izdihljajih na še eni majski dopisni seji sprejela tudi Uredbo o kriterijih za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti, ki višino državne finančne pomoči za plačilo prispevkov duhovnikov zvišuje iz 48 odstotkov na 100 odstotkov povprečne plače, če verska skupnost izpolnjuje določene pogoje. Med pogoji so opravljanje vsaj treh dejavnosti s področja socialne države (kulturno, vzgojno, izobraževalno, solidarnostno ali dobrodelno); da je na območju Slovenije delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo zakona o verski svobodi, torej vsaj od leta 1927 naprej, ko je bila Slovenija še del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; da njene dejavnosti bogatijo nacionalno identiteto državljanov, če imajo njeni pripadniki večinski delež med celotnim prebivalstvom ali če avtohtono deluje na območju države.
Kot so nam sporočili z ministrstva za kulturo, so v skladu z uredbo po uradni dolžnosti z odločbo priznali status splošno koristne organizacije sedmim verskim skupnostim, ki v skladu z Zakonom o verski svobodi prejemajo finančno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti, in sicer: Katoliški Cerkvi, Evangeličanski cerkvi AV v Republiki Sloveniji, Evangelijski binkoštni cerkvi, Srbski pravoslavni cerkvi Metropolija Zagrebško – Ljubljanska, Krščanski adventistični cerkvi, Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji in Slovenski muslimanski skupnosti. O spremembi ali morda celo razveljavitvi predmetne uredbe so nam junija na ministrstvu za kulturo odgovorili, da se o tej temi še niso povsem seznanili.