Leta 1989, ko so se že začele napetosti med slovenskim in jugoslovanskim političnim vodstvom, je Slovenija prepovedala, da bi se 1. decembra v Ljubljani zbrali somišljeniki na zborovanju združenj za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Sto štirideset pripadnikov takratne pomurske posebne policijske enote je kot tudi druge tovrstne slovenske enote dobilo nalogo preprečiti morebiten prihod »mitingašev«. Postavili so blokado v Krakovskem gozdu na prometnici Ljubljana–Zagreb, da bi preprečili prihod ljudi na tako imenovani miting resnice. Mitinga v Ljubljani 1. decembra 1989 ni bilo. O tem zgodovinskem dogodku so upokojeni pomurski policisti v prostorih Policijske uprave Murska Sobota nedavno pripravili okroglo mizo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Občina Črenšovci za častne občane razglasila Karla Bedernjaka, Jožefa Horvata in Boruta Pahorja
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Črenšovci je bila letos v Žižkih, kjer je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo obenem praznovalo sto let delovanja.
»Odločnost političnega vodstva je dala moč narodu in slovenski milici, da smo temu lahko rekli ne. Samo zavest, da je prav, kar počnemo, je držala visoko moralo moštva, ki je bilo tisto mrzlo noč, 30. novembra, pri minus 15 stopinjah Celzija na tej cesti. Bili smo ponosni in v vodstvu enote hkrati zaskrbljeni, ker nismo vedeli, kaj nas čaka,« se je spominjal Drago Ribaš, danes predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje. Glavno poslanstvo društva Sever je po njegovih besedah ohranjati spomin na dogodke pred vojno za osamosvojitev Slovenije in med njo ter krepiti domoljubje. Tudi to je bilo sporočilo okrogle mize.
Sever kot kljubovanje jugu
Tomaž Čas, predsednik združenja Sever, je ob tem poudaril, da je beseda sever v tistih časih kazala na odpor slovenske milice in drugih delavcev v enotah organov za notranje zadeve zoper nekatere rešitve, ki jih je takrat ponujal jug oziroma Zvezni sekretariat za notranje zadeve, Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Jugoslovanska ljudska armada (JLA). »In prav zaradi tega beseda sever nikakor ni le sinonim za delovanje slovenske milice v času preprečitve mitinga v Sloveniji, temveč je sinonim za delovanje slovenske milice in drugih delavcev organov za notranje zadeve v času vseh procesov, ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Slovenije, vključno z osamosvojitveno vojno in odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije,« je razpravljal Čas.
Akcija Sever v letu 1989 po besedah razpravljavcev ni bila klasična akcija, temveč je bila eden od pomembnih dogodkov osamosvojitvenega procesa, ki so potekali pred akcijo Sever in po njej. Njen pomen je bil bistveno širši kot samo preprečitev »mitinga resnice«, saj so ob tem vse leto potekale različne koordinacije in usklajevanja milice in drugih operativnih služb organov za notranje zadeve, kakor tudi priprave za mobilizacijo aktivnega in rezervnega sestava milice ter tehničnih sredstev, pri čemer je sodelovalo 6472 takratnih miličnikov in drugih uslužbencev. »Tako akcija Sever ni bila niti začetek niti konec osamosvojitvenih procesov, saj so se nekateri procesi in dogodki nenehno stopnjevali in zaostrovali, vse do osamosvojitvene vojne, v kateri sta slovenska milica oziroma policija in slovenska teritorialna obramba opravili svojo zgodovinsko nalogo,« je med drugim še dejal Čas. Alojz Flisar, takratni poveljnik pomurske posebne policijske enote, pa je pridal: »Leta 1991 smo dali domovini na voljo svoje življenje in vem, da bi to storili, če bo treba, tudi danes ali jutri.«
Glavno poslanstvo društva Sever je ohranjati spomin na dogodke pred vojno za osamosvojitev Slovenije in med njo ter krepiti domoljubje.