Ker je štorkelj v Pomurju veliko manj kot pred desetimi ali dvajsetimi leti, je pogled na takšno število štorkelj na enem mestu toliko lepši. Lani naj bi našteli okrog 130 štorkljinih gnezd v Pomurju, zasedena pa je bila približno polovica. "Koliko štorkelj je v Pomurju, ne moremo z gotovostjo vedeti, saj se njihovo število iz leta v leto spreminja. Lani sta recimo v Kuzmi in v Kobilju gnezdila para z mladiči, letos jih ni. Trenutno je na Goričkem šest parov z mladiči, ostale dele Pomurja pa bomo še popisali," nam je pojasnil Gregor Domanjko, predsednik pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Razlog, da jih je veliko manj kot pred leti, tiči v tem, daje zdaj neprimerno manj travniških površin, na katerih se štorklje prehranjujejo. Štorklje se namreč prehranjujejo na dvakrat košenih oziroma ekstenzivno rabljenih travnikih, ki jih kosijo maja, junija ali celo julija, drugič pa avgusta ali septembra. In takrat je na travnikih zanje največ hrane. "Štorklje pojejo vse, kar je živega. Najraje kobilice, hrošče, dnevne in nočne metulje, mogoče vmes kakšne zelene žabe in krastače. Vsekakor pa več žuželk kot dvoživk," pojasni Domanjko. Prehranjujejo se tudi na njivah, ampak le, ko so te preorane in ko je žito sveže požeto.
Zakaj letijo drugam
Če so bile včasih štorklje zaščitni znak samo Prekmurja, jih danes vse pogosteje srečujemo tudi drugod po Sloveniji. Razlog je, kot pravi Domanjko, predvsem v hrani. "Včasih so našle dovolj hrane na severovzhodu države, zdaj pa se selijo drugod in iščejo živež," razloži. Tako jih najdemo na Gorenjskem in Dolenjskem, kjer imajo več hrane, poleg tega pa je manj štorkelj, torej več prostora za gnezdenje.
Redek prizor
Da je na kupu toliko štorkelj, ni pogosto, pojasni Domanjko. "Verjetno so to še spolno nezrele štorklje, mladiči, ki so se skupaj vrnili iz Afrike in zdaj še iščejo primerno mesto, kje bodo gnezdili. So torej mladina, ki se malo druži," pripomni Domanjko.Sicer pa je za odrasle štorklje značilno, da se vračajo na mesto, kjer so že gnezdile; razen, če jih prehiti drug par ali pa jih drug par odžene in zavzame njihovo gnezdo. "Mladiči, ki so recimo odrasli v Domanjševcih, se bodo čez tri, štiri, leta vrnili. Ampak ne bodo šli v Domanjševce, temveč nekam v ta konec, a vseeno dovolj daleč. Recimo Varaždin, Maribor, Slovenske Gorice. Tako namreč vrsta poskrbi, da se isti geni ne pojavljajo na istem mestu, da ne pride do izroditve," še pojasni Domanjko.
