Dejstvo je, da je v Pomurju veliko pevskih zborov in skupin in dejstvo je da je veliko dobrih. Upamo pa si trditi, da je najboljši prav ta, ki mu je v treh desetletjih uspelo priti na zavidljivo raven kakovosti. Komorni zbor Orfej, ki ima domicil v Ljutomeru, čeprav se sem vozijo pet pevci iz Prekmurja, pa taki, ki živijo v Mariboru ali celo na Koroškem. Ob tem smo pred njihovo svečano akademijo, ki bo v Domu kulture Ljutomer v soboto, 30. novembra ob 19.30, klepetali ne le z dirigentom, Andražem Hauptmanom, ampak tudi s trenutnim predsednikom zbora in ustanoviteljem društva, Smiljanom Pintaričem, pa s pevcem, ki je Orfejevec od prvega dne, Goranom Šosterjem: “Ob takih jubilejih se zavemo, kako hitro mineva naš čas. Kako in zakaj smo začeli? Ko smo se vrnili iz faksov, smo želeli poglobiti prijateljevanje s petjem; povabili smo glasbenico, Romano Rek, da nas vodi in pridno vadili in nastopali. Ob vztrajanju pevcev, ki smo bili neko jedro zbora, smo se pomlajevali in nadgrajevali znanje vse do mednarodne ravni. In šele, ko so se na tekmovanjih in festivalih srečali z zbori iz milijonskih mest, smo se zavedli fenomena Orfej. Podobnih zborov ni veliko na svetu,” še dodaja Šoster.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti tovornjak prebil varnostno ograjo
Zaprta sta prehitevalna pasa, nastajajo zastoji.
Mi pa lahko svojo trditev o najboljšem zboru in Šosterjevo trditev o “fenomenu Orfej” podkrepimo v več argumenti in lahko naštevamo številna pevska tekmovanja doma in po svetu, kjer so si pripeli najvišja mesta. Tako so z Naše pesmi v Mariboru prihajali z najvišjimi priznanji v letih 2010, 2012 in 2016; prav tega leta so svojo odličnost pokazali tudi v Ohridu v Makedoniji. Potem pa še v madžarskem Pecsu v letih 2011 in 2013, pa v španski Tolosi leta 2010, v Franciji Toursu lani, pa še številne evropske dvorane bi lahko našteli, kjer so Prleki navdušili s svojim petjem. Ena zadnjih lovorik pa je iz tekmovanja v avstrijskem Spittalu, kjer so peli letos poleti in so bili na tekmovanje sprejeti kot edini zbor iz Slovenije. Ljutomerski Orfej se je tako v petju “pomeril” z zbori iz celega sveta - iz Bosne in Hercegovine, Nemčije, Indonezije, Latvije, Filipinov, Španije, Južne Afrike, Češke in ZDA. V kategoriji A so dosegli tretje mesto; pred njimi sta bila ameriški študentski zbor iz zvezne države Wisconsin in zbor iz Južne Afrike. Pri tem se bron Orfejevcev mogoče sveti še bolj, če ga postavimo v kontekst in povemo, da pridejo na taka in podobna tekmovanja zbori, ki ne le da delajo v popolnoma drugih, seveda boljših pogojih, kot Orfej sredi Ljutomera, ampak jim je tako tekmovanje le ena od postaj na njihovi več mesečni turneji po svetu. Zato trditev o najboljših ni nič pretirana. Čeprav s pridevnikom “najboljši” ob imenu Orfeja operira tudi mag. Ivan Vrbančič, znan slovenski muzikolog, ki ima korenine v prleškem Rožičkem vrhu, ki pa jih kot najboljše gleda v širšem, ne le pomurskem prostoru: “Danes spada Komorni zbor Orfej Ljutomer med najboljše slovenske pevske zbore s številnimi nagradami in priznanji z domačih in tujih koncertnih odrov. Uspešnost zbora pa bi ne bila mogoča brez zelo tehtno in premišljeno izbrane zborovske literature, s katero so izvajalci sploh lahko konkurenčni med pevsko elito, ki se zbira na mednarodnih tekmovanjih. Ob pogledu na zborovske partiture si lahko komaj predstavljamo, da je vse, kar in kako so dosegli Orfejevci, sploh izvedljivo. A najboljši, kot so oni, zmorejo tudi to. Orfej ob svoji tridesetletnici ponuja tudi zgoščenko in njihove izvedbe, to mirne duše povem, pomenijo kvalitetni prerez najboljših zborovih izvedb skozi čas.”
Pa tudi, če ne bi bili najboljši v smislu kakovosti, ti hitro, ko klepetaš z njimi, postane jasno, zakaj so taki, kot so. Da niso tam, ker bi radi bili dobri; čeprav seveda delajo na tem. In za vaje namenijo ure in ure. A da so tam, ker enostavno - uživajo, ko pojejo. To je pravzaprav težko razložiti; sploh nekomu, ki ne poje v zboru, se pa to takoj sliši. In to sliši tudi tisti, ki ni navdušenec nad zborovskim petjem.
Bivših pevcev Orfeja je okrog sto, trenutno jih poje osemindvajset. Tudi Smiljan Pintarič, ki, ne le, ko ga poslušaš peti, že ko se pogovarjaš z njim, ti je takoj jasno, da je razlog, zaradi katere pri Orfeju poje že 27 let - nič drugega kot - ljubezen. Do zborovskega petja. Smiljan Pintarič: “Res, trenutno sem spet predsednik zbora, ker enostavno zaenkrat drugega ni bilo; sem pa vmes želel malo izpreči in so naprej stopili, tako kot je edino prav, mladi. Eden od podmladka, ki smo ga vzgajali, je tudi Vito Žerdin, ki je bil tudi že predsednik, je pa zdaj nedavno prevzel funkcijo asistenta našega dirigenta Andraža Hauptmana. To pa zahteva od njega tudi veliko dela in oboje je pa preveč,” razlaga Smiljan, ki je zvest Orfeju, čeprav že dolgo živi in dela v Mariboru in se v Ljutomer vozi na vaje: “Krasno je poslušati zborovsko petje - sploh v živo. A povem vam skrivnost: še lepše, kot poslušati zbor, je v tem zboru peti. To je nam, pevcem, tista valuta, ki poplača ure in ure vaj, kilometre in kilometre voženj ter tone napora, ki ga vložimo v kakovostno petje. Kajti, ko enkrat tako do potankosti naštudiraš glasbo, ki jo poješ, da se ji lahko - medtem, ko jo pravzaprav ustvarjaš - prepustiš … potem je to - to.” Smiljan dodaja, da ni nujno, da se to dogaja le na odru, ampak pevci podobne občutke občutijo že na vajah; na nastopih pa so občutki seveda še intenzivnejši: “Pojemo skladbo, pri kateri vedno - samo, prosim, tega ne napišite, ker me bo Andraž kregal - vedno, ko jo pojemo, jočem. Andraž namreč govori, da mora publika jokati, pevci pa moramo dati vse od sebe do konca … Jočem, ker - drži, sem čustven človek, a … ko to slišiš in doživiš … se ne da opisati z besedami.”
Poleg slavnostne akademije, na kateri bodo sodelovali tudi Adriana Magdovski na klavirju, Vasilij Meljnikov z violino, Miloš Mlejnik na violončelu, slavnostni govorec pa bo Marko Vatovec, dekan Akademije z glasbo, so si v zboru “naložili” še nekaj velikega in zelo pomembnega - izdajo zgoščenke s svojimi pesmimi. Smiljan Pintarič: “Na zgoščenki bo šestnajst pesmi, ki pa smo jih - kar je posebna zanimivost - v celoti posneli v živo. Na njem pa so pesmi, ki smo jih peli v zadnjih desetih letih na najrazličnejših tekmovanjih, ki smo se jih udeleževali. Zato so vmes, s tem pa seveda ni nič narobe, kakšni ‘moteči’ zvoki - med publiko je namreč kdo kdaj pa kdaj tudi zakašljal ali premaknil stol.”
Romana Rek je bila prva, ki je dirigirala Orfejevcem, nato jih je vodil Janez Bole, eden najvidnejših slovenskih zborovodij in najbolj priznanih interpretov Gallusa, ki je med drugim vodil tudi Slovenske madrigaliste. Nekaj časa so Orfejevci peli celo pod tem imenom, saj je imel Bole podpisane projekte, madrigalisti pa so se razšli in zato je Bole potem z Orfejevci koncertiral pod imenom Slovenskih madrigalistov. Pred skoraj desetimi leti pa so začeli sodelovati z Andražem Hauptmanom, ki je prej vodil Komorni zbor Ave, Orfejev stalni dirigent pa je postal leta 2017. Andraž Hauptman: “Program je zaenkrat v moji domeni, v bodoče bi pa želel, da tudi moj asistent dobi to možnost. Kje vidim domet zbora v prihodnje? To je zelo odvisno od različnih dejavnosti, tudi kadrovskih, drugače pa meja navzgor ni (nasmeh). To smo že dvakrat dokazali z dvema dobrima mednarodnima uvrstitvama na pomembnih in priznanih tekmovanjih. Predvsem pa se lahko zbor še naprej razvija, programsko predvsem, tukaj je zakladnica neizmerna. In dokler bo med nami ljubezen do petja, privrženost do zasedbe, do zbora, se lahko doseže - pa ne mislim le v tekmovalnem smislu - marsikaj.”
Smiljan Pintarič se strinja - tekmovanja so nujno zlo, če hočeš pač biti opažen: “Meni je najpomembnejši ne cilj, ampak pot uživanja med petjem. Česar pa ne občutimo le na nastopih; vsaka vaja je užitek. In za tistih nekaj minut, ko se zgodi skoraj nezemeljski občutek, ko se nekaj ‘sestavi’ in zazveni, se splača. Početi vse to, kar počnemo, da potem lahko pojemo.”
Na svečani akademiji ob 30 letnici delovanja Orfeja bodo pevke in pevci izvedli Mašo za zbor, klavir in godala Steva Dobrogosza, slišati bo tudi slovenske ljudske iz različnih pokrajin, pripravljajo pa tudi krstno izvedbo prleške narodne Prelepo ravno je polje, v priredbi Tilna Slakana. V soboto, 30. novembra je koncert ob 19.30 že razprodan, bodo pa imeli v domu kulture v Ljutomeru ob 14.00 javno generalko - vajo, ki ji bo lahko prisostvovalo občinstvo. S tem želijo pritegniti medse tudi nove, sveže pevske moči.