Še tako žalostne zgodbe največkrat odete v humor

Eden od vrhuncev srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti, ki ga organizira Društvo za humanistična vprašanja Argo, je poleg podelitve večernice tudi simpozij. »Skrbno izbiramo simpozijske teme in tudi letošnja tema Vrednote v mladinski književnosti, ki se nanaša tako na mladinsko književnost kot na vrednote v naši družbi, posega v areno življenja,« si je Franci Just iz društva Argo za prispodobo sposodil Cankarja.

Nedotakljivih tem ne sme biti

Pripravljajo ga skupaj z revijo Otrok in knjiga, različni strokovnjaki pa govorijo o aktualnih temah v mladinski književnosti in brez predsodkov odpirajo mnoga vprašanja in tabuje. Darka Tancer Kajnih, urednica te revije, ki simpozij vsa leta moderira, je uvodoma opozorila na veliko odgovornost avtorjev, ko pišejo zgodbe in knjige za otroke in mlade, saj se vrednostni sistem pri otrocih šele razvije, dodala pa je, da mora biti literatura za mlade hkrati še kakovostna in estetska.

Filozofinja, pesnica in publicistka Marija Švajncer se je lotila temeljite analize etike v mladinski književnosti pri vseh doslej z večernico nagrajenih mladinskih delih in pojasnila, da so pristopi, kako pisatelji podajo etična sporočila, različni. So mladinska dela, ki obravnavajo zlo v absolutni obliki, v smislu, kako grd je ta svet. Eno takih je tudi Princeska z napako Janje Vidmar, kjer »prevladuje etična, tudi čustveno obarvana problematika in taka strahotna količina zla ter občutek, da zlo nima nasprotnega pola in je dobro neuresničljivo«.
Več pa je mladinskih del, kjer je etično sporočilo, pa naj gre za še tako žalostne in strašne zgodbe, odeto v humor in ironijo. Tako je na primer delo Dese Muck Lažniva Suzi, ki sporoča, da lažnivcem ni lahko, saj morajo vložiti ogromno truda, da jih pri tem ne dobijo, ali Majnice, fulaste pesmi Toneta Pavčka, kjer pesnik sporoča, da je prav ljubezen tista, ki vse osvetljuje in vsemu daje smisel ter da se zmeraj rojevajo novo upanje, misel in dan. Ali zgodbe Dima Zupana Hektor in zrela hruška, ki so, čeprav govorijo o hudi bolezni in gre Hektor rakom žvižgat, optimistične, pokažejo pa na minljivost in kako je treba živeti polno življenje. Švajncerjeva zaključi, da v mladinski literaturi ne sme biti nedotakljivih tem, a morajo mladi bralci ob branju imeti potem priložnost, da se o prebranem pogovorijo. Izpostavi pa, da otrokom pogosto ni lahko, saj so starši obremenjeni s svojimi problemi in nezrelostjo, hkrati pa so neprizanesljivi še vrstniki. Je pa več del za mlade, ki spodbujajo veselje do življenja ter spoznanje, da je mogoče na vsak življenjski položaj gledati z njegove smešne in zabavne plati.

Ko samo v tri dni bla-blajo

Moralni teolog Ivan Štuhec, direktor Vzgojno-izobraževalnega zavoda Antona Martina Slomška, pa je uvodoma priznal, da mu je mladinska literatura dokaj tuja in se na tem področju počuti kot riba na suhem, je pa na neki način seznanjen z vrednotami mladih. Spomnil je na nekoč tako uveljavljeno deontološko etiko, etiko dolžnosti, za katero pa mladi danes, podobno kot sodobni človek, neradi slišijo. Pravi, da tudi njihovi vzgojitelji nimajo sredstev za motivacijo dijakov, ki, če ne vidijo koristi, niso pripravljeni nesebično pomagati. Zato pa, kot kažejo nemške raziskave, ki jih je ob tem navajal, »samo v tri dni bla bla-jo po elektronskih medijih. Vaški čvek, kot so mu rekli nekoč, se je s tem prenesel na elektronske medije«.

Po njegovem videnju se današnja mladina obnaša kot kraljevi otroci, za vse od rojstva naprej poskrbijo starši, kasneje pa to vlogo prevzame država in se jim zato ni treba truditi, da bi se postavili na lastne noge. Opozoril je še na pomembno obdobje najstništva, ko si mladostnik oblikuje svoj jaz in vrednote, ki so rezultat samopodobe, samorefleksije, socialnega, kulturnega in tudi religioznega okolja, tudi literatura pa ima pri tem pomembno in odgovorno vlogo.
Profesorica in publicistka dr. Dragica Haramija je uvodoma omenila članek v Delu, kjer so z raziskavo ugotovili, da 64 odstotkov ljudi parkira na mestu za invalide. »Tudi to je pokazatelj strpnosti in občutljivosti in da v naši družbi nekaj ni v redu.« Pri tem pa spomnila, da si vsak vrednote pridobiva vse življenje in tudi zato niso vedno enake, temveč se na podlagi izkušenj spreminjajo, na vrednostni sistem pa vpliva tudi spol, poklic, družina, vera, družba in drugo. Podobno je v mladinski literaturi, kjer se vrednote skozi celotno dogajanje in potek zgodbe spreminjajo, zorijo in razvijajo, odvisne pa so tudi od starosti protagonistov, njihovih novih spoznanj in podobno. Vrednote pa so odvisne tudi od tega, ali gre za otroško ali mladinsko literaturo, glede na književne zvrsti ali žanr, saj je vrednot lahko v pravljici ali znanstveni fantastiki bistveno več, kot jih je v realističnem besedilu, kajti v pravljicah in fantastičnih knjigah je veliko več dopustno.

Doživljajo in sprejemajo svetove drugačnih

Dela za otroke in mlade odpirajo različna vprašanja o mnogih in univerzalnih temah, odnosu do otrok, do smrti, strpnosti do drugačnih in do drugačnosti. Takšno je delo Vinka Möderndorferja Kit na plaži, ki odpira vprašanje odnosa do nekoga s posebnimi potrebami. Govori o sestrici, ki jo je sram, da ima takega brata. S pomočjo dela Aksinije Kermauner in tipanke Žiga Špaget gre v širni svet pa lahko že otroci spoznavajo, kako svet doživljajo slepi in slabovidni. Izpostavi tudi knjigo Modrost nilskih konjev Petra Svetine, v kateri se nilska konja z vso etično držo in pozitivno naravnanostjo rešujeta iz različnih dilem in zagat. In še druga dela. Pomembno pa je, tako Haramija, da v pedagoškem procesu ne govorimo, da morajo biti vsi prijatelji, moramo pa se sprejemati in spoštovati.
Na tokratnem simpoziju so tako z vrednotami odprli še eno aktualno temo ter zaključili z mislijo, da dobre knjige spodbujajo k lastni moralni presoji, ne pa k sprejemanju klišejskih vzorcev. »S tako premišljenimi izbirami simpozijskih tem v mladinski književnosti, ki so širšega družbenega pomena, pa želimo nadaljevati tudi na prihodnjih srečanjih,« je povedal Franci Just. »Prav tako želimo, da je Oko besede živahno, ustvarjalno in strokovno srečevališče vseh akterjev sodobne slovenske književnosti tudi v prihodnje.« Želijo si še, da bi akterje slovenske mladinske književnosti med sabo še bolj povezali, spodbudili njihovo sodelovanje in prispevali h kakovostni rasti mladinske književnosti ter da bi se v festivalsko dogajanje vključilo čim več mladih akterjev mladinske književnosti in mladih avtorjev, je med svoje prednostne cilje uvrstil organizacijski odbor Očesa besede.
Tudi letos pa so pripravili avtorsko-založniško tržnico, kjer se srečajo avtorji, založniki in ustvarjalci knjig ter skušajo najti rešitve za resnične probleme. To je priložnost, da se drug drugemu zjokamo na ramenih in od tu potem še vedno lahko odidemo z vedrimi nasmehi, pa je povedal pisatelj Slavko Pregl.