Se v vaši malici skrivajo nevarne maščobe?

Tudi v Sloveniji so se odločili, da jih bo potrebno zmanjšati in bolj ozaveščati ljudi. Konec marca je ministrstvo za zdravje v sodelovanju s strokovnjaki in kmetijskim ministrstvom pripravilo pravilnik, ki omejuje vsebnost transmaščob v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih omejuje vsebnost 2 grama na 100 g skupnih maščob ter določa enoletno prehodno obdobje za prilagoditev industrijskih izdelkov.

Kaj so transmaščobe?

Nastale so zaradi potreb živilske industrije, da bi bila olja oziroma maščobe obstojnejše, hkrati pa bi izboljšala teksturo prehrambnih izdelkov. Zato maščobe hidrogenizirajo, kot stranski produkt pa nastajajo transmaščobe. Nastajajo tudi pri dalj časa trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, na primer med cvrtjem, pa tudi naravno, s tem da zadnje niso nevarne.
Problem transmaščob pa je, da imajo, kot menijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), bistveno večji vpliv na razvoj ateroskleroze, predstavljajo resen dejavnik tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni, ki pri Pomurcih predstavljajo velik zdravstveni problem, pa tudi kapi in nekaterih rakavih obolenj, nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, bolezni jeter, debelosti, vpliva pa tudi na neplodnost in razvoj dojenčkov. 
Ker transmaščob naše telo ne potrebujejo in ima samo škodljive učinke, jim pravimo tudi slabe maščobe.

Ne smemo pa pozabiti, da je zmerno uživanje maščob v skladu s prehranskimi smernicami in je del uravnotežene prehrane. Maščobe so namreč vir energije, vsebujejo pa tudi nujno potrebne maščobne kisline in v maščobah topne vitamine, kot so A, D, E in K. Zato se priporoča uporaba kakovostnih virov nenasičenih maščob, kot so na primer repično olje, sojino, sončnično in oljčno olje, ki ima za zdravje ugodno razmerje maščobnih kislin. Tudi bolj zdravo je, da se maščobe dodajajo tik pred serviranjem in da se olja ne pregrevajo večkrat. 
Deklaracije, kaj vse vsebujejo izdelki, ki jih kupujemo, smo se že navadili brati, vendar vsebnosti transmaščob običajno ne navajajo, koristi pa nam podatek, ali izdelek vsebuje hidrogenirane ali delno hidrogenirane maščobe, ki lahko vsebujejo višje vrednosti transmaščob. Pogosto jih najdemo v izdelkih iz listnatega in kvašenega testa, tortah, pekovskem pecivu, tudi napolitankah, mastnih slanih prigrizkih, izdelkih z manj kakovostno margarino, predpakirani hrani in predelanih živilih. In temu se je potrebno izogibati.   

Hrana v pomurskih vrtcih in šolah 

»Mi uporabljamo repično in sončnično olje, tudi oljčno, in bučno za solate, margarin pa, razen ob dietah, otrokom ne dajemo," je povedala Nataša Kučan, organizatorka prehrane za Vrtec Murska Sobota in vrtce Občine Moravske Toplice. "Prav tako v jedilnike ne vključujemo vnaprej pripravljenih ali predpripravljenih jedi, ki vsebujejo in skrivajo veliko transmaščobe," pravi Kučanova. Jedi za otroke pripravljajo sami, tudi kakšne cmoke ali svaljke, pri tem pa pazijo tudi na vsebnost sladkorja in soli.

Velikokrat se to, kar je zdravo, in tisto, kar imajo otroci najraje, izključuje, se pa po vrtcih trudijo, tako v kuhinji kot vzgojiteljice po skupinah, kako otrokom približati nove okuse. Kot izziv jim je, da otrokom zdrave jedi naredijo privlačne in zanimive. Pri tem, kaj bodo otroci jedli, pa imajo velik vpliv tudi vrstniki in domače okolje, kjer otrok dobi največ prehranjevalnih navad. Tega se v vrtcu zavedajo, zato k zdravemu prehranjevanju spodbujajo tudi starše. Včasih pa otroke razveselijo tudi s čokoladno lešnikovim namazom, in to doma pripravljenim in bolj zdravim, nam je še povedala Kučanova.

»Pri pripravi jedi za našo šolo in vrtec, ki ima več podružnic, se držimo smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah,« nam je povedala Sonja Franko, vodja prehrane za vrtce in osnove šole Občine Puconci. NIJZ spremlja ustreznost prehrane in jim pri tem svetuje. Pri načrtovanju šolske in vrtčevske prehrane naj bi se že doslej čim bolj izogibali živilom, ki vsebujejo večji delež transmaščob, kot so pekovski izdelki, industrijsko pripravljeni namazi in ocvrte jedi, česar se tudi držijo. »Skušamo čim več jedi pripraviti sami, tako sami pečemo pecivo za kosila, za malico pa delamo različne namaze na osnovi stročnic, s tem se izognemo ne le transmaščobam, ampak tudi vsem ostalim dodatkom. Po drugi strani pa se trudimo, da bi pripravili tako hrano, ki je otrokom všeč in jo pojedo, da ne pristane v košu. Je že tako, a otroci raje vzamejo bel kruh s pašteto ali sladkim namazom, kot črnega z namazom iz čičerke ali skute.« Pri pripravi hrane  uporabljamo zdrave načine in konvenktomat, ocvrte jedi pa pripravljamo samo občasno.

V Pomurju veliko otrok s prekomerno telesno težo

Medtem ko se pri odraslih pri življenjskem slogu v Pomurju opažajo spremembe na boljše, pa po drugi strani zaznavajo vse več čezmerno hranjenih in predebelih otrok, ki se premalo gibajo, pa menijo na murskosoboški območni enoti NIJZ. To lahko postane za regijo velik problem, saj čezmerna telesna teža, debelost in premalo gibanja že v zgodnem obdobju pripelje do razvoja različnih bolezni.

Tudi kazalniki zdravja otrok v Pomurju iz projekta Zdravje v občinah, ki ga izvaja NIJZ, so zaskrbljujoči. V povprečju imamo največ čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov, kar ni povezano samo z zdravo prehrano, ampak tudi z gibanjem. Pri tem še posebno izstopajo občine na Goričkem, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, tudi Moravske Toplice in Dobrovnik.

Medtem, ko je v Sloveniji prekomerno prehranjenih 25 odstotkov otrok, jih je v Pomurju v povprečno 30, ponekod celo več kot 40 odstotkov.

»Debelost ni lepotni problem, debelost je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za različne zdravstvene probleme in za kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, ki je v zadnjih 20 letih eksplodirala, povzroča pa mnoge zdravstvene probleme, o tem meni Tatjana Krajnc-Nikolićeva, predstojnica murskosoboške enote NIJZ.

Opozarja še, kako pomembno je, da se poskrbi, da otroci v zgodnjem otroštvu pridobivajo in razvijejo zdrave življenjske navade. Pri tem pa ne moremo vsega prevaliti na vrtce in šole, ki po posredovanih podatkih na NIJZ pri prehrani otrok sledijo smernicam o zdravi prehrani, ne ve pa se, kaj se dogaja doma, zato bodo morali pri reševanju tega vprašanja stopiti skupaj starši, lokalna skupnost, šole in druge ustanove. Omejevanje transmaščob je gotovo eden od korakov, se pa navade prehranjevanja težko spremenijo čez noč.