S projektom Gorička krajina so se v javnem zavodu Krajinski park (KP) Goričko z več partnerji posvečali ohranjanju in oživljanju kulturne krajine Goričkega. Različne projektne aktivnosti, ki so potekale od leta 2017, so bile zahtevne, mnogi pozitivni učinki pa so se že pokazali, še več jih bo vidnih v prihodnje, pove direktorica KP Goričko Stanislava Dešnik. Izvedbo aktivnosti podaljšujejo v leto 2022, želijo pa si, da se te ne bi več nadaljevale kot projekti, temveč z rednim državnim financiranjem. Veliko pozornost so v projektu posvetili izboljšanju življenjskih razmer in habitatnih tipov, ki so na območju Nature 2000 Goričko v neugodnem stanju, in ohranjanju več živalskih vrst, ptic, netopirjev, metuljev in hroščev.
Ta projekt je bil eden večjih in je oral ledino na tem področju, pravi Maja Kač z ministrstva za okolje in prostor in doda, da si zasluži vso pozornost. Pravi, da se je na terenu pokazalo veliko uspehov in da je lahko za zgled in v razmislek, kako se dela z naravo in zanjo skrbi. Projekt Gorička krajina je bil tudi največji projekt, ki ga je od svoje ustanovitve leta 2004 izvajal KP Goričko, saj je bilo vključenih 247 hektarjev površin, sodelovalo je več projektnih partnerjev in več kot 500 lastnikov zemljišč na Goričkem. Projekt je vreden 1,8 milijona evrov, od tega se iz evropskih skladov financira 80 odstotkov, preostalo prispeva država.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Ustvarili boljše razmere za netopirje
V petih letih so izvedli več ukrepov, se osredotočili na travnike, sadovnjake in druga okolja, ki so pomemben življenjski prostor mnogih živih bitij. Posebno pozornost so namenili dvema vrstama ptic – velikemu skoviku in hribskemu škrjancu, trem vrstam metuljev – strašničinemu mravljiščarju, temnemu mravljiščarju in travniškemu postavnežu, trem vrstam netopirjev – dolgokrilemu in navadnemu netopirju ter malemu podkovnjaku, med hrošči pa puščavniku in škrlatnemu kukuju.
Projekt je prispeval k izboljšanju stanja netopirjev, ki prebivajo v človeških bivališčih, cerkvah, kapelicah in starih hišah. Najpomembnejše zatočišče netopirjev so kletni prostori gradu pri Gradu, tam so našteli kar sedem vrst, po obnovi strehe na stari šoli v Kančevcih pa je naraslo število malega podkovnjaka. Tam so postavili tudi razstavo o netopirjih. Naravno vedenje netopirjev, ki zaživijo šele ponoči in se odpravijo na lov za žuželkami, zmoti umetna svetloba, zato so v okviru projekta ob devetih cerkvah in kapelah obstoječe žaromete nadomestili s svetili, ki oddajajo toplo belo in rumeno svetlobo in so prijaznejša za nočne živali. Hkrati to prispeva k zmanjšanju porabe električne energije.
Najobsežnejši varstveni ukrepi so bili namenjeni obnovi 106 hektarjev ekstenzivnih travnikov na 695 parcelah, da bi se izboljšali travniški habitati. Kot je pojasnil Gregor Domanjko, vodja projektov, so izvedli več obsežnih posekov grmovno-drevesne zarasti, na teh površinah pa danes že rasejo cvetoči travniki. »Velik izziv so bili travniki, kjer je bila močno razširjena tujerodna invazivna rastlina, orjaška zlata rozga, zaradi katere se ponekod druge travniške rastline skorajda niso več pojavljale. Učinki redne in pogoste košnje so vidni, saj lahko ponovno občudujemo cvetoče travnike z rumeno maslenico in močvirskim sviščem, hkrati pa so ponovno zanimivi za pridelavo krme.«
Obnavljajo tudi stare sadovnjake in v vaseh po Goričkem so zasajevali nova sadna drevesa.
Skrb za krajino naj se nadaljuje
Goričko je še do 90. let prejšnjega stoletja veljalo za nepopisan list v slovenski ornitologiji, zato so se z velikim zanimanjem vključili tudi ornitologi Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Odkritje velike gnezditvene populacije velikega skovika je bilo zanje pravo presenečenje. V Sloveniji je okoli 500 do 800 parov, na Goričkem pa so jih našteli od 75 do 80. V zadnjem obdobju se je na tem območju povečalo tudi število gnezdečih parov hribskega škrjanca, ki je v preteklosti doživel enega največjih upadov. Z murskosoboškim kmetijsko-gozdarskim zavodom so nagovarjali lastnike travnikov, naj puščajo nepokošene dele travnikov, da bi lahko tam ptice lovile žuželke. Cvetoči travniki so pomembni tudi za metulje, še posebno za travniškega postavneža, ki je nekoč živel po celotnem Goričkem, zdaj pa se je njegov prostor skrčil le na eno območje.
Projekt se letos uradno izteče, vendar bodo izvedbo podaljšali za nekaj mesecev. Pred nami je veliko izzivov, pristavi Dešnikova, predvsem pa si želijo, da bi lastniki travnikov in površin, s katerimi so imeli podpisane pogodbe v okviru projekta, skrb za površine in s tem za živali ohranili, tudi ko za to ne bo več sredstev. Pozivajo tudi okoljsko ministrstvo, da jih pri tem podpre. V prihodnje bodo vzpostavili še tri tematske poti, v Nuskovi, Budincih in Motvarjevcih, ki bodo speljane po travnikih, da bodo lahko obiskovalci opazovali naravo in živali. V okviru projekta je nastalo tudi pet videofilmov in publikacije, ki govorijo o gorički krajini, živalih in njihovih življenjskih prostorih.