Še vedno jih je veliko med štirimi stenami

Prvega januarja je začel veljati zakon o osebni asistenci, ki invalidom daje pravico do pomočnika. Že doslej so osebno asistenco izvajala različna invalidska društva oziroma organizacije za svoje člane, vendar na osnovi programov, ki jih je sofinanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zdaj pa gre za sistemsko ureditev. To pomeni, da pravica pripada vsem invalidom, ki potrebujejo pomoč osebnega asistenta.

V Sloveniji je zdaj registriranih 31 izvajalcev osebne asistence, v Pomurju sta dva, ob društvu paraplegikov še Pravica – zavod za izvajanje osebne asistence in drugih socialnih storitev Turnišče.

Iz pisarne se pomanjkanje ne vidi
»Zakon o osebni asistenci pomeni, po dvanajstih letih prizadevanj, velik napredek. Zaradi te pomoči so invalidi bolj mobilni, lahko pridejo v trgovino, lahko se izobražujejo, ukvarjajo s športom ali gredo na sprehod. Veliko invalidov je namreč še vedno zaprtih med štiri stene, pa zanje sploh ne vemo, prav tako ne vemo za enako število ali še več sorodnikov, ki skrbijo zanje. Zdaj je prišel trenutek, da jih opazimo,« je povedal Stanko Novak, predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. To društvo je namreč izvajalec osebne asistence v Pomurju, Novak pa je tudi eden od članov komisije, ki daje mnenje o upravičenosti do osebne asistence in ki invalide obiskuje po domovih. »Tega, v kakšnem pomanjkanju živijo ljudje, tako materialnih dobrin kot pomoči, ne moreš videti iz pisarne. Šele ko greš od enega do drugega, vidiš, kako je v resnici. Nekateri po pet, šest ur sedijo na vozičku, ker jim nihče ne more pomagati, in čakajo na sorodnike, da se vrnejo iz službe,« je pripovedoval Novak. Videl je tudi, da vsaj polovica invalidov, ki jih je obiskal, nima prilagojene kopalnice in zaradi stopnic sami ne morejo v hišo ali je zapustiti.

Pomoč se že izvaja
Pravica do osebne asistence pripada upravičencem v starosti od 18 do 65 let in tistim, ki potrebujejo pomoč osebnega asistenta najmanj 30 ur na teden. Te pomoči je lahko tudi več, za najtežje invalide celo 24 ur na dan, izvaja pa se vse dni v tednu, torej tudi ob nedeljah in praznikih.
Vloge za osebnega asistenta je bilo mogoče oddajati že konec lanskega leta, tako da je na območju Pomurja zdaj pozitivno rešenih 35 vlog od skupno 60 oddanih, 18 uporabnikov pa že tudi ima pomoč enega ali več osebnih asistentov.
Upravičenec mora vlogo oddati na centru za socialno delo, ta jo potem odstopi v reševanje Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD). SCSD nato pridobi mnenje o upravičenosti do osebne asistence, ki ga da komisija. Komisijo sestavljata dva člana, eden z zdravstvenega in drugi s socialnega področja. Mnenje komisije se potem vrne centru za socialno delo, ki na osnovi tega izda odločbo. V odločbi je med drugim navedeno, ali je oseba upravičena do osebne asistence in v kolikšnem obsegu oziroma do koliko ur. Center za socialno delo v tem primeru nima diskrecijske pravice, ampak odločbo izda na podlagi mnenja komisije. Predvideno je sicer bilo, da bi vloge za osebno asistenco reševali regijski oziroma območni centri za socialno delo, nad izvajanjem osebne asistence pa bi bedel koordinator za invalidsko varstvo, ki bi tudi izdajal odločbe in imenoval člane komisije, vendar to še ni bilo uvedeno. Kdaj naj bi začeli delo, za zdaj še ni znano.

Prvega januarja je začel veljati zakon o osebni asistenci, ki invalidom daje pravico do pomočnika. Že doslej so osebno asistenco izvajala različna invalidska društva oziroma organizacije za svoje člane, vendar na osnovi programov, ki jih je sofinanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zdaj pa gre za sistemsko ureditev. To pomeni, da pravica pripada vsem invalidom, ki potrebujejo pomoč osebnega asistenta.

Pomembno pa je tudi poudariti, da pravica do osebne asistence ne izključuje drugih pravic uporabnika, na primer do denarne socialne pomoči, se pa upravičencu zmanjša prejemek za tujo nego in pomoč. In sicer tako, da mora uporabnik osebne asistence sam polovico tega prejemka nakazati izvajalcu osebne asistence.
Gluhim in slepim komunikacijski dodatek
Sistemsko je na novo opredeljena tudi pravica gluhih in slepih do komunikacijskega dodatka, ta pa jim je zagotovljen v višini nižjega dodatka za pomoč in postrežbo. Za komunikacijski dodatek je z območja Pomurja zaprosilo 100 upravičencev, v reševanju so le še štiri vloge. Pri komunikacijskem dodatku ni potrebno predhodno mnenje komisije, saj se odločba izda na osnovi izpolnjenih pogojev. Seznam teh pogojev je na voljo pri invalidskih društvih, na centrih za socialno delo, objavljen pa je tudi na spletni strani ministrstva.

»Zahvaljujoč društvom in invalidskim organizacijam, ki so opravili informiranje svojih članov, so potencialni upravičenci dokaj dobro seznanjeni s pravico do osebne asistence oziroma komunikacijskega dodatka,« je ugotovil Branko Petovar, v. d. direktorja Centra za socialno delo Pomurje. Se pa še vedno najde kdo, ki nima dovolj informacij ali pa dvomi o tem, da mu pomoč pripada. Petovar zato svetuje, naj vlogo, ki nič ne stane, oddajo tudi ti, saj se drugače sami prikrajšajo za pravico, ki jim pripada. Pomembno pa je tudi vedeti, da izdana odločba o pravici do osebne asistence lahko miruje oziroma ostane v veljavi, tudi če se pomoč ne začne izvajati takoj ali ne takoj v celoti.
Odloča uporabnik
Osebna asistenca je pravica, ki ni odvisna oziroma odmerjena na podlagi materialnega položaja upravičenca, ampak njegovih potreb. Prav tako ni financirana s sredstvi lokalnih skupnosti in zato ne prihaja do razlik ali neenakosti med uporabniki glede na kraj bivanja. Ob tej univerzalnosti je pomembno tudi, da zakon daje pravico odločanja uporabniku. »Z danes na jutri lahko zamenja osebnega asistenta ali izvajalca pomoči. Vse karte ima v svojih rokah,« je dejal Novak.
V Sloveniji je zdaj registriranih 31 izvajalcev osebne asistence, v Pomurju sta dva, ob društvu paraplegikov še Pravica – zavod za izvajanje osebne asistence in drugih socialnih storitev Turnišče.
Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije je že v preteklosti izvajalo osebno asistenco za svoje člane, zdaj pa jo bo izvajal na novi osnovi za vse, ki ga bodo izbrali za izvajalca. »Odločitev smo sprejeli predvsem zaradi tega, ker ugotavljamo, da se vse dogaja v Ljubljani in ker želimo članom, ki ne želijo hoditi v Ljubljano, približati zadeve. Pobude za to, naj postanemo izvajalec osebne asistence, pa smo prejemali tudi od drugih občanov,« je povedal predsednik društva. Društvo ima zaposlenih že okrog 30 osebnih asistentov, ti pomagajo 18 invalidom, ki jim je že bila izdana odločba. Zaradi velikih potreb pa bo tako enih kot drugih še veliko več, ugotavljajo v društvu. S približno polovico osebnih asistentov, ki se prvič srečujejo z izvajanjem pomoči, so sklenili pogodbo o zaposlitvi za eno leto s štirimesečnim poskusnim delom, s preostalimi, v glavnem sorodniki invalidov, ki že zdaj skrbijo zanje, pa za nedoločen čas. Izvajanje osebne asistence je namreč zahtevno delo, opravljati pa ga je treba tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

Osebna asistenca je pravica, ki ni odvisna oziroma odmerjena na podlagi materialnega položaja upravičenca, ampak njegovih potreb. Prav tako ni financirana s sredstvi lokalnih skupnosti in zato ne prihaja do razlik ali neenakosti med uporabniki glede na kraj bivanja.

Ceno določilo ministrstvo
Dolžnost uporabnika in osebnega asistenta je, da o opravljenih urah in dnevnih aktivnostih poročata izvajalcu. Ta potem na osnovi opravljenih ur izda zahtevek za plačilo ministrstvu. Ceno za opravljeno uro osebnega asistenta je določilo ministrstvo in je enotna za vse izvajalce. Z denarjem, ki ga prejme izvajalec od ministrstva, krije vse stroške, povezane z izvajanjem dejavnosti in delom osebnih asistentov. Ti so uvrščeni v 23. plačilni razred po kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, upravičeni pa so tudi do povračila potnih stroškov in drugih pravic po kolektivni pogodbi. Nekateri izvajalci že opozarjajo, da cena ni vzdržna oziroma da bodo težko poravnavali vse stroške. Toda Novak poudarja, da gre za dejavnost, s katero se ne smejo in se tudi ne bodo ustvarjali presežki, hkrati pa upa, da je cena, ki jo je določilo ministrstvo, ustrezna. Vsekakor pa bo treba biti tudi dober gospodar. »Naš moto je zadovoljen uporabnik in zadovoljen osebni asistent. Temu bomo sledili in se za to trudili ter dokazali, da smo vredni njihovega zaupanja. To je moja želja in želja vseh sodelavcev,« je še poudaril Novak.