Večina naselij v Mestni občini Murska Sobota zunaj mesta samega ima za marsikoga skorajda idealne razmere za življenje. So v neposredni bližini Murske Sobote, ki je v toplejših mesecih v kratkem času dosegljiva tudi s kolesom, hkrati imajo še vedno večinoma lastnosti vasi in so obkrožena z naravo. Marsikatera mlada družina zato želi zgraditi hišo v katerem od teh naselij, vendar se pri tem srečajo s težavo, na katero v krajevnih skupnostih opozarjajo že dlje časa – pomanjkanjem ustreznih zemljišč.
V Rakičanu so že pred več kot dvema letoma dali pobudo za sprejetje podrobnega prostorskega načrta za območje med Mladinsko in Panonsko ulico, tako da bi bilo mogoče v prihodnosti tam zgraditi 53 stanovanjskih hiš. Takrat so v krajevni skupnosti upali, da bodo trem mladim družinam v vasi, ki so izrazile interes za gradnjo, začetek te omogočili že v naslednjem letu, vendar gredo postopki bistveno počasneje. Predsednik rakičanske krajevne skupnosti in mestni svetnik Socialnih demokratov Matjaž Durič pravi, da je bil občinski podrobni prostorski načrt sprejet, sedaj pa je treba sprejeti še program opremljanja zemljišč, ki je, kot pravi, že predviden v letošnjem občinskem proračunu. Občina bo morala nato izvesti komunalno ureditev zemljišč, kar bo po besedah Duriča stalo najmanj 100 tisoč evrov. Za zdaj se kljub sprejetemu prostorskemu načrtu ta zemljišča še vedno uporabljajo za kmetijstvo. Durič še vedno opaža velik interes, predvsem mladih družin za gradnjo hiše, saj ga, kot pravi, veliko ljudi kliče v zvezi s tem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sestri Hartman Adjei prvič obiskali domovino očeta
Viktorija in Elizabeth Hartman Adjei iz Beltinec sta letos prvič obiskali Gano, domovino svojega očeta, ki ga je v Slovenijo pripeljalo igranje nogometa. Srečanje s sorodniki in ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti je spremljalo spoznanje, kako napačne predstave imamo pri nas o Afriki.
Tudi v Bakovcih bi zidali
Nives Cajnko, predsednica bakovske krajevne skupnosti, ki je prav tako mestna svetnica Socialnih demokratov, že več let opozarja na to problematiko. Že leta 2017, pravi, je kar 12 družin izkazalo interes, da bi gradile hiše v Bakovcih, ker se še vedno ni nič zgodilo, sta se pred kratkim dve družini, naveličani čakanja, odselili, ena v Krog, druga v Lipovce. »Povpraševanje po zazidljivih zemljiščih je še vedno veliko. Mi smo se odločili, da ne bomo več čakali, krajevna skupnost bo investitorjem prodala tri zemljišča v svoji lasti, ki so primerna za gradnjo,« pravi Cajnkova, ki še dodaja, da so tudi zasebni lastniki v bližini pripravljeni investitorjem prodati dve zemljišči. Vsa omenjena zemljišča so v bližini vaškega doma. Kot je Cajnkova že poudarila na seji mestnega sveta, jim veljaven občinski prostorski načrt ne pomaga veliko, saj zemljišča za vaškim domom, ki jih ta načrt zajema, sedanji lastniki večinoma nočejo prodati. Takšno stanje ima po njenem mnenju tudi negativne posledice za razvoj šole in vrtca v vasi.
Zato je sprožila pobudo za sprejetje novega občinskega prostorskega načrta ali pa za menjavo obstoječih zemljišč za nova. Iz mestne uprave so ji odgovorili, da je za Bakovce že sprejet občinski podrobni prostorski načrt za namen stanovanjske gradnje na stavbnih parcelah za vaškim domom, kjer je predvidena gradnja 34 stanovanjskih objektov. »Glede na vložene napore in sredstva bi bilo neracionalno, da se ta zemljišča sčasoma ne bi pozidala. Za spremembo občinskega prostorskega načrta, kjer bi se na novo spreminjala kmetijska zemljišča v stavbna, pa je treba izvesti reden postopek spremembe veljavnega prostorskega akta za celotno območje občine. Izdelava novih strokovnih gradiv je izjemno zahtevna in terja visoka finančna sredstva. Poleg tega so postopki dolgotrajni in trajajo več let, obenem pa občina ne more zagotoviti, da bodo novi predlogi za širitev stavbnih zemljišč pri pristojnih nosilcih urejanja prostora oziroma ministrstvih potrjeni.«
Navedbe Cajnkove glede neprimernosti obstoječega prostorskega načrta so vznejevoljile nekdanjega predsednika Krajevne skupnosti Bakovci Andreja Šajnoviča, ki pravi, da je bil veljavni prostorski načrt, ki je bil sprejet pred več kot devetimi leti, pripravljen v skladu s stališčem pristojnega ministrstva, da je treba pred spremembo namembnosti drugih zemljišč najprej pozidati vaška jedra. Šajnovič, ki meni, da se krajevna skupnost tudi sicer prepočasi razvija, poudarja, da bi lahko vodstvo krajevne skupnosti že zdavnaj usposobilo del območja za poselitev s prodajo lastnih zemljišč, kar bodo očitno naredili sedaj.