Pomurski domovi za starejše so ali še bodo zvišali cene oskrbe. Razloga sta dvig plač zaposlenih in podcenjenost zdravstvenih storitev. Zaradi vse večjega neskladja med stroški in prejetim plačilom za storitve zdravstvene nege je Skupnost socialnih zavodov Slovenije že napovedala tožbo zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj plačila na podlagi splošnega dogovora ne zadoščajo za stroške dela, zadnje zvišanje cen oskrbe pa ne more zakrpati nastajajoče luknje. To je namreč julija še poglobil dogovor vlade s sindikati o odpravi plačnih nesorazmerij do 26. plačnega razreda, ne da bi bilo prej jasno dogovorjeno, iz katere malhe se bo za to vzel denar. V domovih za starejše zato ugotavljajo, da je država stroške odprave plačnih nesorazmerij prevalila na izvajalce domskega varstva in s tem tudi na njihove stanovalce, svojce in občine.
»Cene oskrbe bomo zvišali s prvim novembrom, in sicer na podlagi dopisa, ki smo ga prejeli z ministrstva, in kot posledico dogovora o dvigu osnovnih plač,« je povedal Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Rakičan in predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Kot je poudaril, je delež prihodkov iz zdravstvene blagajne v letu 2008 v skupni strukturi prihodkov doma predstavljal 44,4 odstotka, ob koncu leta 2016 pa le še 30 odstotkov vseh prihodkov. »Že po tem vidimo, da plačila iz zdravstvene blagajne nenehno upadajo,« je poudaril Hoblaj, hote ali nehote pa se breme izgube prenaša na cene oskrbe.
»Domovi smo nekako prisiljeni vložiti tožbe, saj je v splošnem dogovoru navedeno, da mora zdravstvena zavarovalnica upoštevati spremembe na področju stroškov dela, tega pa že dolgo ne počne. Domovi tako že vrsto let ustvarjamo izgubo na področju zdravstvene nege in naprej ne gre več,« je še dejal Hoblaj.
»Cene oskrbe bomo zvišali s prvim novembrom, in sicer na podlagi dopisa, ki smo ga prejeli z ministrstva, in kot posledico dogovora o dvigu osnovnih plač,« je povedal Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Rakičan in predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Kot je poudaril, je delež prihodkov iz zdravstvene blagajne v letu 2008 v skupni strukturi prihodkov doma predstavljal 44,4 odstotka, ob koncu leta 2016 pa le še 30 odstotkov vseh prihodkov. »Že po tem vidimo, da plačila iz zdravstvene blagajne nenehno upadajo,« je poudaril Hoblaj, hote ali nehote pa se breme izgube prenaša na cene oskrbe.
»Domovi smo nekako prisiljeni vložiti tožbe, saj je v splošnem dogovoru navedeno, da mora zdravstvena zavarovalnica upoštevati spremembe na področju stroškov dela, tega pa že dolgo ne počne. Domovi tako že vrsto let ustvarjamo izgubo na področju zdravstvene nege in naprej ne gre več,« je še dejal Hoblaj.
