Še za oskrbo zapornika da država več kot za starejše

Nadaljevanje s 1. strani

Razlog za podražitev oskrbe je zvišanje plač zaposlenih zaradi vladnega dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij, nova cena pa še vedno ne pokrije vseh stroškov plač zaposlenih, ki opravljajo zdravstveno oskrbo, je povedal Franc Špilak, direktor Doma starejših občanov Lendava. Ugotavlja tudi, da stanovalci sami zelo težko plačujejo oskrbo, saj imajo le redki tako visoko pokojnino, zato pa morajo več prispevati svojci oziroma občine. "Zaradi tega je breme vsak dvig cene, čeprav gre samo za nekaj evrov," je še povedal Špilak. Ob tem je spomnil, da v Sloveniji že deset let čakamo na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim bi zbirali denar, ki bi ga po načelu solidarnosti namenili vsaj za delno kritje stroškov oskrbe starejših. Špilak tudi pravi, da prihodki za izvajanje zdravstvene oskrbe stanovalcev že lani niso pokrili vseh stroškov, primanjkljaj, ki nastaja v tem delu, pa bo letos še višji in ga ne morejo več pokrivati s sredstvi, ki bi jih morali nameniti socialnemu varstvu.

Razočarani nad državo

Ljutomerski dom za starejše cene oskrbe letos ne bo dvigoval, se bo pa to zgodilo z januarjem, ko bodo cene oskrbe dvignili za 1,5 odstotka. Tudi pri njih ugotavljajo, da stroški zdravstvene nege presegajo prihodke v ta namen, vendar natančnega podatka, za koliko, nimajo, zaradi neizdelane metodologije ločevanja stroškov. Dejstvo pa je, da se cene zdravstvenih storitev kljub višjim materialnim stroškom in stroškom dela znižujejo, kar na koncu bremeni stanovalce. Direktor Tomislav Nemec tudi opozarja na veliko razliko v priznani ceni zdravstvene oskrbe med bolnišnicami in domovi, čeprav je nega starostnika, ki potrebuje posebno nego in pomoč, povsod enaka.
Gornjeradgonski dom starejših je s prvim oktobrom cene oskrbe zvišal za dva odstotka. Stanovalci so to sprejeli z razumevanjem, je povedal direktor Marjan Žula, vendar je zaradi nizkih pokojnin to zmeraj težko. Stanovalci so razočarani nad ravnanjem države, saj je nepošteno, da morajo, potem ko so vse življenje prispevali za zdravstveno zavarovanje, zdaj plačevati več, kot sploh imajo. Krivično je tudi, pravi Žula, da negovalna bolnišnica prejme za bolnika sto evrov na dan, ko pa ga sprejmejo v domu, ta zanj dobi petkrat manj. Še za dan oskrbe zapornika država namenja veliko več kot za ljudi, ki so vse življenje trdo delali, je še neposreden Žula, odločen, da mora o tem nekdo tudi javno spregovoriti.

15 evrov na dan?

Dvig plač zaposlenim, ki opravljajo zdravstveno nego v domovih, dejansko ni zajet v priznani ceni storitev, je povedal Ivan Tibaut, direktor murskosoboške enote ZZZS. Skupni znesek, ki ga zdravstvena zavarovalnica v tem letu namenja za zdravstveno nego tako v pomurskih domovih kot posebnih socialnih zavodih (Dom Lukavci in VDC Murska Sobota), je 7,8 milijona evrov ali v povprečju dobrih 15 evrov na dan za stanovalca, s tem da zavarovalnice domovom posebej plačujejo še zdravila in potrebni sanitetni material. Razlike med domovi glede priznane cene zdravstvene nege na dan nastajajo zaradi razlik v zahtevnosti opravljene zdravstvene nege. To pomeni, da dom, ki ima več stanovalcev, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, v povprečju doseže višjo ceno, najzahtevnejše oskrbe za stanovalca pa morajo domovi posebej prijavljati plačniku. Ta cena pa je skoraj 50 evrov na dan in je enaka ceni paliativne oskrbe bolnika v bolnišnici, je še povedal Tibaut. Domovi plačila ne prejmejo za čas, ko je stanovalec v bolnišnici in se zanj zdravstvena nega in oskrba plačata bolnišnici.