vestnik

Sedem županov toži ljutomersko občino in županjo

Janko Votek, 12. 8. 2018
Vida Toš
Županja Olga Karba pravi, da znotraj sistema še vedno ni urejeno lastništvo oziroma določena vrednost premoženja, prenesenega na upravljavca Javno podjetje Prlekija. 
Aktualno

Od prleške županje zahtevajo tri milijone evrov odškodnine – Karbova pravi, da je tožba neupravičena

Direktor Javnega podjetja Prlekija Davorin Kurbus in župani sedmih prleških občin, vključenih v sistem C pomurskega vodovoda, so vložili odškodninsko tožbo proti Občini Ljutomer in tudi osebno proti županji Olgi Karba. Občine soustanoviteljice vodovodnega sistema C in podjetje – upravljavec vodovoda – zahtevajo od toženih plačilo treh milijonov evrov odškodnine. Odškodninski zahtevek je razdeljen v dva dela. Zaradi nepotrditve enotne cene vode znotraj sistema naj bi nastalo za 1,5 milijona evrov škode na račun nepobrane omrežnine pri porabnikih pitne vode v Občini Ljutomer in tolikšna naj bi bila tudi škoda na račun neporavnane vodarine v lanskem in letošnjem letu. Kot je na tiskovni konferenci dejala ljutomerska županja Olga Karba, tožbeni zahtevek izhaja iz tega, da Občina Ljutomer ni potrdila elaborata o določitvi cen. Če bi ga, bi občani in gospodarstvo ljutomerske občine morali v lanskem in letošnjem letu plačati za štiri milijone evrov več omrežnine in vodarine, kot plačajo po trenutni ceni vode, ki velja v ljutomerski občini. V občini ocenjujejo, da gre za nevzdržne zneske in profitno naravnanost javnega podjetja. Na osnovi tega izračuna bi v 30 amortizacijskih letih znašali stroški za vodo 90 milijonov evrov, kar je skoraj polovico več, kot je bila investicijska vrednost celotnega projekta, financiranega z evropskimi kohezijskimi sredstvi.


Poleg tega Občina Ljutomer nasprotuje obračunavanju in plačevanju stroškov dvema soupravljavcema sistema – radgonski Kori in radenskemu Simu. V Ljutomeru so prepričani, da je tožbeni zahtevek neupravičen, in ga bodo zavrnili, hkrati pa pozivajo »tožitelje«, da tožbo umaknejo.


Po drugi strani se v Občini Ljutomer čutijo prikrajšane, saj jim tamkajšnji upravljavec vodovoda Javno podjetje Prlekija ne nakazuje zbrane omrežnine, ki jo zbere po trenutno veljavnem ceniku. Znesek, ki ga upravljavec vodovoda zadržuje po sklepu sveta ustanoviteljic, je 550 tisoč evrov, zato se je občina odločila za izvršbo. Po povedanem na tiskovni konferenci občine ustanoviteljice nimajo urejenih temeljnih vprašanj tako glede vrednosti premoženja, prenesenega v skupno upravljanje, kot tudi glede lastniškega razreza skupne javne infrastrukture (transport, primarna voda, objekti). Tudi tožbeni zahtevek je v nasprotju z veljavnimi ceniki. Olga Karba je nekajkrat poudarila, da Ljutomer ne zahteva posebnega statusa in nižjih cen vode, ampak zgolj uskladitev cen in njihovo znižanje na vzdržno raven. V isti sapi pa je povedala, da so po njenem prepričanju različne cene znotraj sistema vzdržne in se pri tem sklicevala na primer Murske Sobote oziroma sistema B. Županja Olga Karba je povedala, da znotraj sistema še vedno ni urejeno lastništvo oziroma določena vrednost premoženja, prenesenega na upravljavca Javno podjetje Prlekija. S formalnega vidika to ne bo čisto držalo. Na skupni seji občinskih svetov vseh osmih občin pri Sv. Juriju ob Ščavnici so občine sprejele in podpisale sporazum, v katerem so se dogovorile, da bo lastništvo vodnih virov in transportnih vodov razdeljeno proporcionalno – po deležu porabe vode in številu prebivalcev. Občine so bile tik pred začetkom gradnje postavljene pred dejstvo in so morale v skladu z aneksom št. 1 h gradnji in obratovanju ter skupnemu upravljanju sistema s pitno vodo podpisati omenjeni sporazum. Če katera od udeleženk tega ne bo upoštevala, bo prevzela vsa tveganja morebitnega vračanja kohezijskih sredstev in dodatne stroške ter drugo škodo, ki bi zaradi tega nastala. S formalnega vidika se je ta del zgodbe končal, ko so decembra občinski sveti vseh osmih občin sprejeli skupen odlok oziroma odloke o oskrbi občin s pitno vodo, nov odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija. V odlokih o oskrbi s pitno vodo so se občine zavezale k oblikovanju enotne vodarine in stroška poslovnega najema – omrežnine.


Trimilijonski tožbeni zahtevek je na prvi pogled velika številka. Kot nam je povedal direktor javnega podjetja Davorin Kurbus, je pojasnjevanje, da polovica izhaja iz stroškov neplačane omrežnine in drugi del iz vodarine, netočno. Problem je, in to je Olga Karba zamolčala, da Občina Ljutomer ni podpisala pogodbe o prenosu upravljanja skupnega premoženja na Javno podjetje Prlekija. Zato formalno podjetje ne more prevzeti novozgrajene infrastrukture v upravljanje, dejansko pa opravlja oskrbo s pitno vodo in ima s tem neke stroške na javni infrastrukturi. Kljub vsemu jim je uspelo urediti in plačati zavarovanja. Koordinator sveta ustanoviteljic župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič nam je povedal, da stroške, ki nastajajo z upravljanjem skupne javne infrastrukture, zdaj plačuje preostalih sedem občin. Kljub več poskusom usklajevanja cen in tudi popuščanju Občini Ljutomer sporazuma niso sklenili, zato so se odločili za skrajen ukrep in zaščito svojih interesov in ne nazadnje tudi interesa svojih občanov. Tako, kot se Olga Karba ves čas sklicuje na svoje občane, tudi v drugih občinah mislijo na svoje občane. Stanko Ivanušič je poudaril, da je sklep sveta ustanoviteljic, da javno podjetje ne nakazuje omrežnine ljutomerski občini. Za to imajo formalne razloge, saj Občina Ljutomer nima podpisane pogodbe in s tem tudi ni opravljen formalni prenos upravljanja premoženja na Javno podjetje Prlekija.

54cdabc690583b1576b11d7e1403ca74
Nataša Juhnov
Razlika med sistemom C in drugima dvema sistemoma je, da so v drugih dveh sistemih dosegli dogovor o skupnem upravljanju in opravili prenos upravljanja premoženja.


Ljutomerska županja Olga Karba sicer vztraja, da uredba ne zahteva enotne cene, zato predlaga umik tožbe in ponovno usklajevanje in dogovarjanje o ceni vode v sistemu C. Pri svojih argumentih je spregledala, da z nepodpisano pogodbo o prenosu upravljanja premoženja na Javno podjetje Prlekija Ljutomer ogroža dobljena evropska sredstva, ki jih bo v primeru morebitne revizije Evropske komisije treba vračati, ne glede na vsebino uredbe. Razlika med sistemom C in drugima dvema sistemoma je, da so v drugih dveh sistemih dosegli dogovor o skupnem upravljanju in opravili prenos upravljanja premoženja. Po prenosu so se začeli petelinji boji ali preprosteje boj za akumulacijo, ustvarjeno z omrežnino, čeprav gre samo za amortizacijo.

Nataša Juhnov
Direktor Javnega podjetja Prlekija Davorin Kurbus in župani sedmih prleških občin so vložili odškodninsko tožbo proti Občini Ljutomer in tudi osebno proti županji Olgi Karba. 
pomurski-vodovod prlekija