Pripravo proračunov za prihodnji dve leti je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča zaznamovalo aktualno dogajanje v Ukrajini, energetska kriza in postcovidno obdobje. Kot je dejal, je naloga vlade, da zagotovi blaginjo državljanov in ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
V 2023 več kot tri milijarde evrov primanjkljaja, v 2024 pa manj kot dve milijardi
Proračuna za prihodnji dve leti sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj, v ospredju pa bodo projekti podprti z evropskimi viri iz načrta za okrevanje in odpornost. Leto 2023 bo zaznamovano s financiranjem ukrepov za omilitev posledic epidemije, zagotavljati pa bo treba tudi sredstva za draginjske ukrepe, zato je vlada začrtala pravila o namenski porabi teh sredstev, je dejal Boštjančič.
Ker je Evropska komisija za leto 2023 potrdila nadaljevanje veljavnosti splošne odstopne klavzule, kar omogoča začasen odstop od fiskalnih pravic, zgornjo mejo izdatkov sektorja država vlada dviguje na 30,1 milijarde evrov v letu 2023 in na 29,6 milijarde evrov v letu 2024.
V državnem proračunu za leto 2023 načrtujejo v vladi sicer 13,4 milijarde evrov prihodkov in 16,7 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da bi primanjklaj znašal 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. V letu 2024 so načrtovani prihodki v višini 13,8 milijarde evrov in odhodki v višini 15,5 milijarde evrov, kar nanese na 1,7 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 2,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. "Pomembno je, da bo v letu 2024 precej nižji kot leta 2023, je pa to pogojeno z nadaljnjim razvojem draginjske krize," je poudaril minister, ki je spregovoril tudi o predlagani povprečnini, ki je razburila predstavnike občine.
Ravno danes je državni zbor potrdil rebalans državnega proračuna za letošnje leto, s katerim se odhodki zvišujejo za 640 milijonov evrov na najvišji znesek doslej, na 14,6 milijarde evrov. Letošnji primanjkljaj tako znaša nekaj več kot dve milijardi evrov.
Vlada predlaga v letih 2023 in 2024 dvig povprečnine za 22 evrov na 667 evrov, kar je po njegovih besedah skladno z zakonsko osnovo in vključuje tudi dvig plač javnih uslužbencev, čeprav predstavniki občin s predlogom niso zadovoljni. "Moramo iskati ravnotežje med zmožnostmi in nujnimi ukrepi," je poudaril finančni minister.
Letni dodatek za upokojence v letu 2023 bo znaša 455 evrov za prejemniki pokojnin do višine 600 evrov in 145 evrov za tiste, ki prejemajo pokojnino nad 1120 evrov. Za prejemnike pokojnin v višini med 600 in 1120 evrov pa se bo letni dodatek izplačal po posebni formuli.
Upravljanje nazaj na SDH, ki dobiva slabo banko
Vlada je sprejela tudi spremembe zakona o SDH, s katerim se predlaga rešitve za nemoten prenos in upravljanje premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (t.i. slabe banke) na SDH, poleg tega se bo vrnilo upravljanje posameznih družb v državni lasti, kot so DRI, SIDG in Holding Kobilane Lipica, na SDH. Pod okrilje SDH se s tem zakonom v neposredno last države prenaša tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum z namenom upravljanja družbe v času energetske krize. Finančni minister je spregovoril še o določitvi upravičencev do donancij, ki zajema okoli 6000 nevladnih organizacij, 55 cerkva in drugih verskih skupnosti, 93 sindikatov, 90 političnih strank in 533 šolskih oziroma vrtčevski skladih. "Zaradi dobrega sodelovanje z rimokatoliško cerkvijo je vlada prisluhnila željam posameznikov, ki želijo donacije nameniti verskim skupnostim," je izpostavil minister in dodal, da je v parlamentarni proceduri novela zakona o dohodnini, ki upravičenost do donacij podeljuje tudi posameznim cerkvam.