Konec aprila je bilo v Pomurju 6.273 prijavljenih iskalcev zaposlitve, ob tem pa delodajalci ne morejo dobiti delavcev. "Imamo veliko potreb po delavcih, ki jim ne moremo zadostiti, ker nimamo ustreznih oseb," je povedala Stanislava Perčič, direktorica murskosoboške območne službe Zavoda za zaposlovanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Iskalci zaposlitve namreč nimajo ustrezne izobrazbe, delovnih izkušenj, dodatnih znanj ali pa imajo druge ovire, zaradi katerih se ne morejo zaposliti. Gre za veliko neskladje na trgu dela med ponudbo in povpraševanjem, ki ga Zavod za zaposlovanje poskuša omiliti z ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ). V prvem četrtletju je bilo v tako imenovane programe zaposlovanja vključenih 21.464 oseb ali tretjina več kot v enakem obdobju lani. Neformalno in formalno izobraževanje ter usposabljanje predvsem za deficitarne poklice je v prvem četrtletju opravljalo 438 brezposelnih, v programe za spodbujanje zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin so vključili 404 osebe, v programe javnih del in učnih delavnic pa 620 oseb. "Dejstvo je, da zavod nudi različne vrste pomoči brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve, vendar je potem od posameznikove motivacije in aktivnosti odvisno, katero oziroma koliko pomoči bo sprejel," je še poudarila Perčičeva.
Neskladje na trgu dela
Denarno nadomestilo, ki je pravica na osnovi preteklega dela, nima velikega destimulacijskega vpliva, saj ga je marca prejemala dobra četrtina vseh iskalcev zaposlitve, kar je manj od slovenskega povprečja, višina bruto izplačanega nadomestila pa je znašala v povprečju 684,59 evra, kar je prav tako manj kot v Sloveniji. Srš problema je torej veliko strukturno neskladju na trgu dela, in v tem, da je dolgotrajno brezposelnih že več kot polovica vseh brezposelnih (59,1 odstotek), da ima končano osnovno šolo ali manj skoraj dve petini vseh (38,8 odstotka) in da je skoraj tretjina vseh iskalcev zaposlitve invalidov (v Sloveniji manj kot petina), kar pomeni, da imajo neke omejitve glede zmožnosti za delo.
Vsi ti vidiki na področju zaposlovanja postajajo vse bolj trd oreh tudi na nacionalni ravni, zaradi pomanjkanje delavcev pa bodo drugače morali ravnati tudi delodajalci. "Mi sodelujemo z obrtnimi in gospodarskimi zbornicami, pred kratkim pa smo bili tudi na srečanju kadrovskih delavcev Pomurja, kjer smo jim predstavljali stanje na trgu dela. Pomembno je, da se začno zavedati, da to, kar je na trgu dela, je, in s tem je potrebno delati spoštljivo in dobro. Drugih kandidatov ni. Kolikor smo se pogovarjali s kadrovniki se tega zelo zavedajo in začeli so se neki premiki. Dejstvo pa je tudi, da bodo morale biti plače višje, vendar mi na to, kakšne bodo, ne moremo vplivati," je še povedala Perčičeva.
