Sezona trganja grozdja je pred vrati. Zaradi bolj suhega in vročega poletja v primerjavi z lanskim bodo slovenski vinogradniki že po 15. avgustu začeli obirati zgodnje sorte. Kot je pojasnila Marija Feher, terenska svetovalka Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, bodo prihodnji teden začeli pobirati vzorce zgodnjih sort, s čimer bodo ugotavljali, kakšno je dozorevanje grozdja. Za prekmurski ter ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš bodo pobirali vzorce rizvanca in muškata otonela, v radgonskem vinorodnem okolišu pa še sorte ranina. »Po vsej verjetnosti bo zgodnejša tudi trgatev sorte šardone, ki spada med srednje pozne sorte in se uporablja kot podlaga za penino. Za začetek trgatve morajo biti izpolnjeni trije pomembni parametri, to so sladkor v grozdju, kislina in pH-vrednost. Ko iz teh parametrov nastane enakostranični trikotnik, lahko vinogradniki začnejo trgatev,« nam je povedala kmetijska svetovalka.
Enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur pravi, da je do trgatve v njihovih vinogradih še približno dva tedna in prve analize mošta bodo pokazale, ali se je grozdje razvijalo v pravo smer. Najprej bodo pobirali radgonsko ranino, nato sledijo sorte, ki so osnova za penino, po približno mesecu in pol pa bodo trgatev ob pomoči približno 80 sezonskih delavcev iz domačega okolja sklenili z obiranjem renskega in laškega rizlinga ter šipona. »O kakovosti in količini je še prezgodaj govoriti, je pa trenutno stanje grozdja v vinogradih dobro in tega si želimo tudi v času trgatve,« še pravi enologinja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob spomeniku v Beltincih stoji še informacijska tabla
Ob stoti obletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu so v Beltincih na kraju, kjer se je na narodnostnem zborovanju 17. avgusta 1919 zbralo več kot 20 tisoč ljudi, postavili spomenik. Zdaj so mu dodali informacijsko tablo z besedilom v slovenskem in angleškem jeziku.
Rekordno leto 2003
Letošnje leto sicer ni bilo ravno naklonjeno pridelavi grozdja. Po rezi je prišlo do hitrega odganjanja trt, nato pa aprila še do pozebe na posameznih legah. Po takratnih ocenah kmetijskih svetovalcev so bili v Pomurju bolj prizadeti vinogradi na bolj izpostavljenih legah na desnem bregu Mure, vendar v večini primerov poškodbe niso bile tako kritične, da bi posevki propadli. Na splošno so lahko vinogradniki po besedah Feherjeve zadovoljni, saj vsaj do sedaj še ni bilo večjega neurja s točo, če se bo takšno vreme nadaljevalo, pa bo letina po kakovosti zelo dobra.
Tudi v vinski kleti Puklavec Family Wines, katere vinogradi ležijo v Ljutomersko-Ormoških goricah v vinorodni deželi Podravje, so v času pozebe utrpeli izgubo velikega dela muškata otonela, po ocenah ga bo za 40 odstotkov manj kot lani, vendar bo njihov letošnji pridelek skupaj z odkupom od kooperantov zadoščal za potrebe proizvodnje. Trgatev bodo začeli predvidoma 19. avgusta, če bomo priča še kakšnemu vročinskemu valu, morda celo kakšen dan prej. Najprej bodo trgali modri pinot in šardone. »Naši vinogradniki celotno sezono opravljajo izjemno delo in ekipa 70 ljudi je vsak dan v vinogradih, kjer spremlja razvoj letine. Za trgatev je aktiviranih več kot 180 sezonskih delavcev, kar je velik kadrovski in logistični zalogaj, a ker imajo pobiralci dobre izkušnje z nami, se radi vračajo, zato imamo res zveste vsakoletne delavce, za kar smo jim izjemno hvaležni,« so pojasnili za Vestnik.
Letošnja trgatev pri Puklavec Family Wines sicer ne bo najzgodnejša, najhitreje so grozdje začeli obirati leta 2003, medtem ko so lansko trgatev opravili vsaj 14 dni kasneje, kot jo bodo letos. Običajno je trajala mesec in pol, a so lani storili odločilen organizacijski preskok, s pomočjo katerega so pobrali grozdje v rekordnem času. »Tudi letos si obetamo hitro in učinkovito trgatev, saj je to zelo pomembno za ohranjanje kakovosti grozdja.«
Težava zlata trsna rumenica
V zadnjih nekaj letih pa slovenskih vinogradnikov ne pestijo le vremenske nevšečnosti. Sive lase jim povzroča tudi neozdravljiva bolezen trte zlata trsna rumenica, ki se je v Sloveniji prvič pojavila leta 2005 v bližini Kopra, od takrat pa se je razširila tudi na vzhod države. Kot je povedala Feherjeva, po novem celotno Pomurje velja za okuženo območje, do lani so bile to le Lendavske in Dobrovniške gorice. »Okužba se hitro širi, nekateri vinogradniki pa stvari ne vzamejo resno, mnogi niti ne poznajo simptomov bolezni. Letos je bilo tako skladno z uredbo obvezno trikratno zatiranje ameriškega škržatka, ki bolezen prenaša, ter odstranjevanje okuženih trt iz vinogradov. Nekateri vinogradniki tega še ne delajo, problem so tudi zapuščeni vinogradi,« je še povedala.
Tudi v vinograde Radgonskih goric in Puklavec Family Wines se je bolezen razširila iz sosednje Hrvaške in jih močno prizadela. Kot so pojasnili Puklavčevi, so bili letos prisiljeni na novo posaditi 130 tisoč trsov.
Sprememba uredbe
Vlada je zaradi množičnega izbruha zlate trsne rumenice (ZTR) v Sloveniji lani sprejela uredbo o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja te bolezni, pred nekaj dnevi pa je začela veljati uredba o spremembah in dopolnitvah veljavne uredbe. Dopolnjena je v delu, ki se nanaša na posebne zahteve za razmnoževalni material trte za izvajanje predpisa Evropske unije, in hkrati uvaja nov ukrep tretiranja razmnoževalnega materiala trte z metodo vroče vode v skladu z mednarodnimi standardi za varstvo rastlin.
Hkrati se na novo določajo pogoji in postopek pridobitve dovoljenja za tretiranje z vročo vodo, obveznosti izvajalcev in naročnikov tretiranja ter inšpekcijski nadzor. S spremembo uredbe se določajo tudi bolj pregledni postopki o finančnem nadomestilu, predvsem kar se tiče urejanja stanja v registru kmetijskih gospodarstev ter pogojev za izplačilo in rokov za vlaganje vlog. Zaradi širitve okuženih območij v razmejenih območjih za zadrževanje ZTR v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji se spreminja seznam občin, v katerih se izvajajo ukrepi.