Priporočila, ki jih je šolam za izvajanje posameznih modelov pouka izdalo ministrstvo, so "v prvi vrsti priporočila, smernice oz. pomoč pri avtonomni izvedbi pedagoškega procesa". "Slednje pomeni, da naj bi se jih šole pri svojem delu držale in jim sledile v čim večji meri in kjer je to mogoče," je za STA povedala ministrica Simona Kustec.
Kot je v intervjuju povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport, sta temeljni cilj priporočil pa tudi želja vseh odgovornih, da zagotovijo normalen začetek pouka, hkrati pa preprečijo širjenje okužb. "Pomembno je namreč, da v teh, nekoliko bolj nenavadnih časih, šolski sistem ohranimo čim bolj trden in stabilno delujoč. Cena tega, da bi prekinili možnost izobraževanja, bi bila namreč za družbo izjemno visoka," je dejala.
Ni smernic za vrtce in osnovne šole s prilagojenim programom
Smernice, ki jih je za izvajanje modelov pouka za šole v posebni publikaciji pripravilo ministrstvo, so po njeni oceni izvedljive, optimalne in življenjske. V publikaciji sicer ni smernic za vrtce in osnovne šole s prilagojenim programom. Za osnovne šole s prilagojenim programom po besedah ministrice velja, da začenjajo pouk po enakem modelu kot redne osnovne šole, pri tem pa vsaka šola prilagodi delo potrebam otrok oziroma svojim posebnostim. "Pri vrtcih pa ne gre prvenstveno za izobraževalni proces, ampak vzgojni s kombinacijo izobraževalnega sistema, zato zanje v publikaciji ni posebnih smernic. So pa vrtci že dobili številne smernice tako z naše strani kot s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Zavoda RS za šolstvo, z njimi smo tudi ves čas v kontaktu," je povedala. Smernice za univerze in fakultete pa po besedah ministrice ravno v teh dneh v skupnih pogovorih dokončujejo predstavniki univerz, NIJZ in ministrstva.
Smernice, ki jih je za izvajanje modelov pouka za šole v posebni publikaciji pripravilo ministrstvo, so po njeni oceni izvedljive, optimalne in življenjske. V publikaciji sicer ni smernic za vrtce in osnovne šole s prilagojenim programom. Za osnovne šole s prilagojenim programom po besedah ministrice velja, da začenjajo pouk po enakem modelu kot redne osnovne šole, pri tem pa vsaka šola prilagodi delo potrebam otrok oziroma svojim posebnostim. "Pri vrtcih pa ne gre prvenstveno za izobraževalni proces, ampak vzgojni s kombinacijo izobraževalnega sistema, zato zanje v publikaciji ni posebnih smernic. So pa vrtci že dobili številne smernice tako z naše strani kot s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Zavoda RS za šolstvo, z njimi smo tudi ves čas v kontaktu," je povedala. Smernice za univerze in fakultete pa po besedah ministrice ravno v teh dneh v skupnih pogovorih dokončujejo predstavniki univerz, NIJZ in ministrstva.
Smernice so "striktno" priporočila
Vse smernice oziroma priporočila, ki so jih ali jih še bodo dobile vzgojno-izobraževalne ustanove, so po besedah ministrice "striktno priporočila, smernice oz. pomoč pri avtonomni in strokovni izvedbi pedagoškega procesa". Pri tem se ne boji, da bi šole v spoštovanje priporočil vložile manj truda, ker pač niso obvezna. "Šole imajo moje polno zaupanje, da bodo tako z vidika preventivne zaščite kot vidika pedagoškega dela dale vse od sebe. To zaupanje so si zgradile s prvim dnem zaprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov 16. marca. V hipu so razumele, da je treba šolsko leto tako ali drugače pripeljati do konca. Tudi zdaj se zavzeto pripravljajo na novo šolsko leto, čeprav so težave in se tudi zavedajo, da bodo težave ves čas," je povedala.
Vse smernice oziroma priporočila, ki so jih ali jih še bodo dobile vzgojno-izobraževalne ustanove, so po besedah ministrice "striktno priporočila, smernice oz. pomoč pri avtonomni in strokovni izvedbi pedagoškega procesa". Pri tem se ne boji, da bi šole v spoštovanje priporočil vložile manj truda, ker pač niso obvezna. "Šole imajo moje polno zaupanje, da bodo tako z vidika preventivne zaščite kot vidika pedagoškega dela dale vse od sebe. To zaupanje so si zgradile s prvim dnem zaprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov 16. marca. V hipu so razumele, da je treba šolsko leto tako ali drugače pripeljati do konca. Tudi zdaj se zavzeto pripravljajo na novo šolsko leto, čeprav so težave in se tudi zavedajo, da bodo težave ves čas," je povedala.
Maske naj bi otroci prinesli s seboj
Otrokom, ki jim bo iz takšnega ali drugačnega razloga odrejena karantena, bodo šole v tem obdobju organizirale drugačne oblike pridobivanja znanja in bodo z njimi v stiku na daljavo. "Nihče ne sme biti prikrajšan za učni proces v takšnih primerih, zato bodo šole otroku, ki v primeru odrejene karantene ostane doma, zagotovile drugačne oblike pridobivanja znanja in bile v z njim v kontaktu na daljavo. Otroku moramo pokazati, da nam je mar, da je del skupnosti tudi v takšnih primerih," je dejala.
V petek je NIJZ izdal priporočilo, da bi prihodnji teden vsi učenci kot dodatno zaščito v skupnih prostorih nosili maske. Ministrica na vprašanje, kdo jih bo zagotovil, odgovarja, da so maske že kar nekaj časa del našega vsakdana in da je bilo takšno usmeritev pričakovati tudi za šolski prostor. "Pričakuje se, da bodo otroci in mladi septembra maske prinesli s seboj, v kolikor pa bi se zgodilo, da bi bil kak otrok brez nje, mu jo bo priskrbela šola. Priporočilo NIJZ moramo spoštovati, zdravje naših otrok in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je na prvem mestu," je poudarila Kustečeva.
Če bi pouk moral znova steči na daljavo, ministrica zagotavlja, da bodo poskrbeli za skupine, ki so imele s tovrstnim poukom nekoliko več težav, na primer otroke s posebnimi potrebami. "Če bodo otroci s posebnimi potrebami ostali doma, jim bodo učitelji pripravljali prilagojena učna gradiva, navodila zanje pa bodo individualizirali in prilagodili, ko bo to potrebno. V pomoč pri tem jim bodo seveda tudi svetovalni delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči. Strokovnim delavcem bodo pri tem pomoč nudili zaposleni na Zavodu RS za šolstvo," je pojasnila.