Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar, v Sloveniji zaznamujemo s številnimi prireditvami projekta Šoa – spominjajmo se. Koordinator je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, vključujejo pa se številni slovenski kraji, med njimi tudi Murska Sobota in Lendava, različne kulturne, raziskovalne in izobraževalne ustanove pa pripravijo zgovorne in močno sporočilne razstave, predavanja, znanstvena srečanja ter druge kulturne in spominske dogodke.
Različni dogodki in prireditve potekajo od 14. januarja do 12. februarja, med drugim so v petek v Univerzitetni knjižnici Maribor pripravili mednarodno znanstveno srečanje, posvečeno Eriki Fürst, Judinji iz Murske Sobote, ki je preživela Auschwitz. V koncentracijsko taborišče so jo kot trinajstletno deklico pripeljali spomladi leta 1944, tam je bila zaprta vse do osvoboditve taborišča 27. januarja 1945. Kot častna gostja bo na srečanju nagovorila zbrane, sicer pa Fürstova o svoji tragični zgodbi in usodi svojih sorodnikov, prijateljev in someščanov že vrsto let pripoveduje mladim in opozarja na hude zločine, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo. Poleg tega bo o Judinjah v Prekmurju spregovorila Sindi Časar s Filozofske fakultete v Ljubljani, Mark Krenn bo predstavil fotografa Julija Schönauerja, Sobočana Josipa Ernesta Nadaia, ki je preživel holokavst, pa Mateja Huber iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Letošnja osrednja spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz z nagovorom predsednika države Boruta Pahorja bo 30. januarja v Lendavi. Takrat bodo odprli tudi dokumentarno razstavo spominskega centra holokavsta Jad Vašem Auschwitz – kraj na Zemlji: Auschwitz album. Fotografije so tudi iz maja 1944, ko so tja najbolj množično vozili ljudi iz Prekmurja.
Holokavst je bil eden najhujših zločinov zoper človečnost, življenje je izgubilo okoli šest milijonov Judov, žrtve nacističnega preganjanja pa so bili tudi Romi, pripadniki slovanskih narodov, politični zaporniki, vojni ujetniki, Jehovove priče, homoseksualci, telesno in umsko prizadeti ljudje ter drugi za nacistični režim nesprejemljivi posamezniki. Samo v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz, ki je bilo sestavljeno iz treh večjih taborišč in veliko manjših, je med 2. svetovno vojno umrlo več kot milijon ljudi, iz Slovenije je bilo v to taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, deportiranih več kot 2300 ljudi. Uradni slovesnosti, kjer pričakujejo predstavnike več kot 50 držav, bosta tudi v Jad Vašemu v Izraelu in v Ošvienčimu na Poljskem.