Simpozij o Prekmurju "Mi vsi živeti ščemo" 

Včeraj se je v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) pričel dvodnevni simpozija ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu z naslovom »Mi vsi živeti ščemo«, Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanja, posledice. Simpozij organizira SAZU v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Pomurskim muzejem Murska Sobota, Inštitutom za narodnostna vprašanja in Pokrajinskim arhivom Maribor.

Podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede na SAZU dr. Peter Štih je uvodoma poudaril, da je bilo Prekmurje zgodovinsko zmeraj potisnjeno ob rob in da je letos lepa dobra priložnost, da se podrobneje spozna prekmursko zgodovino in da to ni le praznik za Prekmurje, temveč za celo Slovenijo.

Na simpoziju so med drugim svoje prispevke predstavili Božo Repe, Metka Fujs, Gordana Šövegeš Lipovšek, Uroš Lipušček, Boštjan Bertalanič, Klaudija Sedar ter gostujoči predavatelji iz Srbije, Hrvaške in Madžarske, Aleksandar Životić, Vladimir Kalšan, Balázs Ablonczy in Viktor Szabó. Predavatelji so se posvetili dogajanju na Pariški mirovni konferenci in dogodkom v Prekmurju ter Međimurju, ki so v teh krajih pomagali sooblikovati meje.

V sklopu dogodka so odrli tudi istoimensko zastavo, ki jo je predstavila Gordana Šövegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Razstava bo kasneje preseljena in prestavljena še v Beltince.

Predavanja in diskusije se na SAZU nadaljujejo tudi danes. V petek bodo udeleženci simpozija Prekmurje tudi obiskali. Podrobneje o vsebinah, ki so jih obravnavali, pa v prihodnji številki Vestnika.