Vrha kmetijskih ministrov se je udeležilo preko 70 ministrskih delegacij z vsega sveta in predstavnikov Evropske komisije, Afriške unije, kmetijskih institucij in združenj ter drugih mednarodnih organizacij. Dogodek poteka v okviru mednarodnega sejma Zeleni teden, ki je vrata za obiskovalce odprl v petek. Preobrazba prehranskih sistemov je eden izmed ključnih ciljev, ki si ga je mednarodna skupnost zadala do leta 2030. Prav zato je to tudi tema letošnjega Globalnega foruma in Vrha kmetijskih ministrov v Berlinu, ki želi spodbujati razpravo in načine za svetovno ter nacionalno sodelovanje v duhu partnerstva. Sodelujoči so razpravljali v štirih delovnih skupinah, ki so naslovile ključna vprašanja: Kako ustvariti prehranske sisteme, ki bodo odporni na krize?, Kako ustvariti prehranske sisteme, ki bodo podnebju prijazni?, Kako ohraniti biotsko raznovrstnost? in Kako izboljšati sodelovanje na področju trajnostnih svetovnih prehranskih sistemov?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Ministrica Irena Šinko je sodelovala na panelu, ki je bil namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti. V nagovoru je izpostavila: »Bistvena vloga politike je, da ozavesti družbo, da se kmetje in tudi ostali prebivalci zavedajo pomena ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst in da so pripravljeni vložiti napore vsakega posameznika in celotnih sektorjev v ohranjanje oziroma izboljšanje stanja. Za te aktivnosti je potrebno zagotoviti sredstva in računati na dolgoletno izvajanje.« Ostalim ministrom je predstavila tudi posebno situacijo v Sloveniji, ki ima kar 60 % gozdov, ponaša se pa tudi z zavarovanim območjem Natura 2000 v obsegu kar 38% površine države.
V nadaljevanju se je dotaknila tudi ohranjanja biotske raznovrstnosti ob povečevanju kmetijske proizvodnje, kjer je izpostavila pomen sodelovanja med državami pri prenosu znanja na tem področju. Kot primere dobre prakse ohranjanja biotske raznovrstnosti je omenila ohranjenost mozaične strukture kmetijskih površin in gozdov v Sloveniji, ohranjanje habitatov polinatorjev in usmerjanje v ekološko kmetijstvo.
Zaključila je z besedami, da dolgoročno ni enostavnih rešitev in bo potrebnih veliko naporov za dosego zastavljenega cilja. »Kmetijska politika se mora s tem soočiti, sicer bodo posledice slabe ne le za prostoživeče živali in rastline, pač pa tudi za človeštvo«.