vestnik

(KOLUMNA) Sistem nezrelega patriarhata nas je navadil prodajati svoje življenje, da si v diskontu lahko kupimo hrano

Selma Sofija Grah Zelko, 24. 12. 2021
Profimedia
Sistem spodbuja od nekdaj, da iščemo tiste, s katerimi se strinjamo. Sistem spodbuja, da imamo take izkušnje, ki podpirajo naša prepričanja.
Aktualno

Rojstvo. V nekaterih državah krajše, v drugih daljše odraščanje v zavetju družine, potem vrtec. Ker starši morajo v službo. V vrtcu nas učijo po programu, nas vpeljujejo v proces.

Sledi šola, spet nas učijo po programu, nas vpeljujejo v proces. Sledi nekaj let dodatnega šolanja po izbiri, ki spet poteka po programu, ki nas vpeljuje v proces. Uspešno vpeljani v proces vstopimo v sistem. Sistem prodajanja svojega časa za drobiž. Moramo v službo, moramo imeti, moramo kupiti, moramo potovati bolj ekstravagantno, moramo se družiti z družbeno pomembnimi, moramo se pojavljati na portalih, profilih, ekranih. Pomembno je, kaj bodo rekli drugi. Moramo hitro. Moramo zdaj. Moramo nujno. Smrt. Smetišnica. Sistem ali proces?

Ves svet se že nekaj tisoč let vrti po pravilih nezrelega patriarhata in se že tisočletja vede kot ranjen egoistični najstnik, ki misli, da bo s potrošnjo zakrpal tisto, kar mu manjka. Nezreli patriarhat je ustvaril dogme, kot je Denar je sveta vladar. Več denarja imamo, bolj smo pomembni in bolj lahko vladamo. S pridom zlorabljamo eno najmočnejših drog za ustvarjanje iluzije sreče.

Nezreli patriarhat je sistem, ki je rodil tako diktature kot demokracije. Kaj smo se naučili? Da ne eno ne drugo ne deluje. Da ne deluje ne pobijanje drugače mislečih, ne šikaniranje, ne kreganje, ne pehanje za imetjem, močjo, denarjem.

Ne deluje niti javni diskurz, niti pravna država, niti neodvisni resni žurnalizem, niti denarni sistemi ne. Celotna slika nezrelega patriarhata se razblinja kot vampir pod sončnimi žarki. Svetovno prebivalstvo trepeta, trava pa raste naprej.

Sistem potrebuje ljudi. Potrebuje tiste, ki mu slepo sledijo. To so tisti, ki se ali strinjajo ali se jim iz raznih razlogov ne da drugače ali pa drugače še ne zmorejo. Sistem pa potrebuje tudi tiste, ki mu verbalno nasprotujejo. Ker takrat se ustvarja napetost med enimi in drugimi, lahko bi rekli, da se uprizarjajo igre moči, argumentov in laži. Pod črto so verbalni nasprotniki prav tako podporniki sistema, saj podpihujejo njegov življenjski ogenj. Se pa oboji že tisočletja zelo budno ukvarjajo s tistimi tretjimi, ki so močno drugačni. Ker ti tretji se ne ukvarjajo s sistemom in so zato nevarni. Nevarni sistemu ne samo ker ne nosijo denarja, temveč živijo v skladu s starodavnimi znanji. Znanji, ki jih vsem ponuja mati narava, a sistemu žal ne nosijo neposredne denarne koristi. Pred stoletji so te ljudi metali v prepad, dajali na grmade, zapirali v kleti, zapore, danes se jih označuje za čudake, travojede, celo za teoretike zarot, anticepilce, neodgovorneže in kar je še teh pojmov. Vse, kar sistemu ni po volji, je zmetano v en predal, brez najmanjše realne osnove.

Ljudje se prepiramo med seboj, v ozadju pa od denarja kar brizgata dopamin in serotonin. Postali smo popolno orodje za ustvarjanje razmer, ki služijo sistemu. Nezreli patriarhat se bo še naprej krmil z našo kolektivno nekritičnostjo in slepim sledenjem. Sistem spodbuja od nekdaj, da iščemo tiste, s katerimi se strinjamo. Sistem spodbuja, da imamo take izkušnje, ki podpirajo naša prepričanja.

Tisti, ki se boji korone, fascinantno pozna kup ljudi, ki imajo samo težke posledice po bolezni. Tisti, ki se je ne boji, pa pozna kup ljudi, ki so to predelali brez težav. Tisti, ki se s tem ne ukvarja, pa bo prej ali slej iz sistema dvignil tudi drugo nogo in raje poslušal rasti travo.

Sistem nas je skozi proces uvedel v sledenje. Naučil nas je, da je tako prav. Pokazal nam je, da bomo nagrajeni, če se strinjamo. Izuril nas je, da odpiramo samo bela vrata, črnih nikoli, pisanih pa niti ne zaznamo. Navadil nas je prodajati svoje življenje, da si v diskontih lahko kupujemo hrano. Življenje je naredil do te mere všečno algoritmom, da smo pozabili na lastno voljo. Predajamo se kot odvisniki, ki se jim dnevno servira popolna mešanica strahu, sramu, laži, konstruktov, popačenih realnosti. Igramo partijo mentalnega eskapizma, ki ne bo trajala večno. In na koncu procesa bo sistem končal na smetišnici.

patriarhat sledenje voditelji