Upadanje biotske raznovrstnosti je ena izmed največjih groženj človeštvu. "Da biotska raznovrstnost, ki podpira naše prehrambne sisteme, izginja, prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja pa je resno ogrožena, ugotavlja tudi prvo svetovno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in prehrani, ki ga je pripravila Komisija FAO za genske vire za prehrano in kmetijstvo," pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obenem pa poudarjajo, da ima Slovenija relativno visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti. Ta se kaže tudi v visokem deležu ozemlja, ki je vključen Naturo 2000.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
V Sloveniji najdemo okrog 24 tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od tega je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih. Kot pa kaže poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost (IPBES), se je stanje in ekosistemske storitve v zadnjih desetletjih po vsem svetu izjemno poslabšalo. Glavni razlogi so v spremembahrabe tal in morij, neposrednem izkoriščanju živali in rastlin, podnebnih spremembah, onesnaževanju in invazivnih tujerodnih vrstah.Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih. Če želimo ustaviti degradacijo okolja, potrebujemo sistemske spremembe, so posvarili strokovnjaki.
Zmanjševanje biotske raznovrstnosti pa ogroža tudi prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja, ugotavlja prvo svetovno poročilo o stanju na področjubiotskeraznovrstnosti v kmetijstvu in prehrani, ki ga je pripravila komisija Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) za genske vire za prehrano in kmetijstvo. Poročilo temelji na dosedanjih sektorskih in posebej za ta namen pripravljenih nacionalnih poročilih 91 držav, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Divje čebele učinkovitejše od medonosnih
Ministrstvo za okolje in prostor je ob mednarodnem dnevu izpostavilo še pomen opraševanja za zagotavljanje kakovostne lokalne hrane in prehranske varnosti."Raziskovalci ocenjujejo, da so od opraševanja žuželk odvisne približno štiri petine samoniklih in kmetijskih rastlin. Po vsem svetu ugotavljajo, da imajo pri tem izjemno vlogo divji opraševalci, med njimi so posebej pomembne divje čebele, to so čmrlji in čebele samotarke," so zapisali.Pri nas so doslej našli 564 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. To je glede na velikost države v primerjavi s podatki iz drugih držav razmeroma velik potencial. Divje čebele so v primerjavi z medonosno čebelo pri opraševanju celo bolj učinkovite, od opraševanja pa ni odvisna le količina, ampak tudi kakovost pridelka.
Opraševalce ogroža predvsem uničevanje njihovih naravnih habitatov ter posledično pomanjkanje hrane in gnezdišč, poleg tega pa še bolezni in pesticidi. "Poudariti je treba, da so negativne spremembe v okolju za divje opraševalce še bolj usodne kot za medonosne čebele," so poudarili na okoljskem ministrstvu.Za več kot polovico vrst evropskih divjih čebel nimamo dovolj podatkov, da bi ocenili njihovo ogroženost. Pri čmrljih pa podatki kažejo, da populacije upadajo pri polovici od 68 evropskih vrst, so dodali.
