Prah nad nenadno prostimi državnimi zemljišči s površino okoli 2000 hektarjev na območju Lendave se še ni polegel. Spomnimo, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklad) lanskega julija dal v zakup zemljišča, med drugim tudi ta, ki jih je do tedaj obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, zanimanja in lobiranja pa je bilo že pred objavo razpisa ogromno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na te dni v marcu bodo na računih socialni transferji
Preverili smo, kakšen je terminski plan za izplačila javnih transferjev v marcu.
Novi zakupniki večinoma fizične osebe
Po pojasnilih sklada so do tega trenutka, pol leta po razpisu, podpisane vse nove pogodbe o zakupu predmetnih zemljišč, čaka se le še na rezultate zadnje od dražb, ki so jih sklicali v primerih, ko je bilo več ponudnikov z vidika prednostne pravice do zakupa izenačenih. Nato bo novo pogodbo o zakupu podpisal tudi dotedanji zakupnik zemljišč, družba KG Lendava, ki je tudi udeležena v zadnji dražbi. Družbi v lasti Jožefa Magyarja naj bi se obetala »vrnitev« približno polovice od okoli 2000 hektarjev zemljišč, ki so bila na razpolago. »Sklenjenih bo 36 oziroma 37 zakupnih pogodb, odvisno od rezultata zadnje licitacije. Dve izmed zakupnih pogodb bosta podpisali pravni osebi, preostale fizične osebe,« so nam pojasnili na skladu.
Mladi kmetje oškodovani?
Podobno kot že pred tem lendavski župan Janez Magyar je sedaj problematiko postopka izbire novih zakupnikov načel tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki se je s pisnim poslanskim vprašanjem obrnil na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić. Horvath pravi, da je svet sklada spremenil nekatere določbe pravilnika, med drugim glede pogoja oddaljenosti stalnega bivališča od ponujenega zemljišča za zakup. O omenjeni spremembi, ki naj bi bila v škodo mladim lokalnim kmetom, ki imajo stalno bivališče oddaljeno manj kot deset kilometrov zračne razdalje, naj bi glasovali tudi nekateri člani sveta, ki so se lahko ravno zaradi spremembe kriterija oddaljenosti prijavili na razpis. »Če to drži, lahko iz tega sklepamo, da so nekateri člani sveta s tem spremenili pravilnik sebi v prid. Poleg navedenega pa naj bi nekateri kmetje z različnimi manevri izigrali določbe pravilnika,« navaja poslanec in dodaja primere pogodb o preužitku in sprememb stalnega prebivališča tik pred oddajo ponudbe za zakup zemljišč, s čimer naj bi pridobili prednost pri zakupu. Kot navaja, se pojavljajo tudi očitki o načinu oddaje zemljišč prek dražb in nepreglednosti postopka v zvezi z nejavnim odpiranjem ponudb. »Mnogi mladi kmetje iz Lendave in njene okolice so tako izpadli z omenjenega razpisa in opravljanje kmetijske dejavnosti bo tudi zaradi tega zanje oteženo,« opozarja poslanec in ministrstvu predlaga, da opravi revizijo razpisa ali morda celo razmisli o njegovi ponovitvi. Podobno je od sklada zahteval tudi lendavski župan.
Sklad: Vse je bilo po pravilih
Na skladu očitke zavračajo in zatrjujejo, da so bile vse odločitve o dodelitvi zemljišč v zakup skladne z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Pravijo, da so glede izoblikovanja ponudbenih celot upoštevali dotedanje posestno stanje, kot je bilo razvidno iz grafičnih enot kmetijske rabe (GERK). Za preverjanje izkazovane prednosti do zakupa so tako uporabili veljavne uradne informacije. »Sklad je lastništvo preveril v zemljiški knjigi, preverjanje zakonitosti vpisa vanjo pa ni v pristojnosti sklada. Stalno prebivališče sklad preverja z veljavnim osebnim dokumentom in za svoje stranke z vpogledom v centralni register prebivalstva. Če je katera od njih neresnična, se v skladu s pogodbenim določilom zakupna pogodba prekine,« pojasnjujejo pri upravljavcu državnih zemljišč in zanikajo, da bi zaposleni ali člani sveta sklada ravnali v osebno korist.
Nihče izmed njih, kot še zatrjujejo, tudi ni zakupnik kmetijskih zemljišč, ki jih v imenu države upravlja sklad. Glede očitkov o netransparentnosti dražb na skladu pravijo, da v skladu z navodili odpiranje ponudb ni javno, sicer pa da je bil institut dražbe v preteklosti že v uporabi. »Zadnja sprememba pravilnika licitacijo kot povsem zadnjo možnost razlikovanja med enakimi ponovno uvaja. Prav v konkretnem primeru razpisa se je to izkazala za smiselno. Ob dejstvu, da je licitacija sama po sebi najbolj objektiven kriterij, se je pokazala tudi razumnost kmetov, ki so pri licitiranju ostali v sprejemljivih mejah. Vsi postopki sprejemanja odločitev o izbiri zakupnika so predpisani in dokumentirani, zainteresirane stranke lahko zahtevajo tudi vpogled,« so še odgovorili na skladu za naš časopis. Več kot očitno pa je, da razdelitev prostih lendavskih zemljišč ni povsem zadovoljila nikogar in tako zgodba še zdaleč ni končana.